REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mirovna ponudba in/ali priznanje poraza Nata? Kaj predlagata admiral Stavridis in Anders Fogh Rasmussen

Mirovna ponudba in/ali priznanje poraza Nata? Kaj predlagata admiral Stavridis in Anders Fogh RasmussenDva nekdanja visoka NATO uradnika sta v kratkem času javnosti predstavila skoraj enake predloge za rešitev ukrajinskega vprašanja. Kaj pa na to poreče Kijev? Vir: Posnetek zaslona, X

Nekdanji generalni sekretar Nata in nekdanji vrhovni poveljnik sil čezatlantskega zavezništva v Evropi sta v manj kot tednu dni javno objavila predloge za članstvo Ukrajine v Zahodnem paktu, ki pa ne bi veljalo za ozemlja, ki niso pod nadzorom Kijeva, kar je enako priznanju, da jih ne štejejo več za del ukrajinskega ozemlja.

Zadevni »mirovni« ponudbi sta, presenetljivo, lansirani v javnost po splošnem priznanju, da je dolgo napovedovana ukrajinska protiofenziva doživela spektakularen poraz.

Prav tako so zahodni pokrovitelji Kijeva vse bolj utrujeni od nadaljnjega oboroževanja in finančne pomoči, kar je dodatno spodbudila vojna v Izraelu.

V tem kontekstu Anders Fogh Rasmussen, ki je stolček generalnega sekretarja Nata zamenjal z vlogo svetovalca ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, pravi, da je prišel čas za povabilo Ukrajine v NATO, in dodaja, da zavezništvo »potrebuje novo evropsko varnostno arhitekturo, v kateri je Ukrajina v osrčju Nata«.

V tem primeru pa 5. člen Ustanovne listine Nata, ki vse članice zavezništva poziva k obrambi v primeru napada na eno od njih, ne bi veljal za ozemlja, ki so se večinsko odločila združiti z Rusko federacijo na lanskih referendumih.

S precejšnjo dozo mentalne gimnastike Rasmussen zdaj trdi, da ta poteza ne bi predstavljala »zamrznitev konflikta«, ampak bi pomenila »opozorilo Rusiji, da ne more preprečiti Ukrajini, da bi se pridružila zahodnemu obrambnemu zavezništvu«.

Na Rasmussenove mokre sanje o delnem članstvu Ukrajine v čezatlantskem zavezništvu se je v sredo odzvala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Ruske federacije Marija Zaharova.

»Vstop Ukrajine v NATO je za Rusijo nesprejemljiv v kakršni koli obliki,« je sporočila Zaharova uradno stališče Rusije, poroča tiskovna agencija TASS.

Toda na las enak predlog kot ga je podal Rasmussen je v svoji kolumni za Bloomberg izpostavil tudi upokojeni ameriški admiral James Stavridis, ki je svojčas bil tudi na položaja vrhovnega poveljnika Nata.

Stavridis je ob ugotovitvi, da Kijev ni v položaju, da bi »zahteval popoln umik Rusije s svojega ozemlja«, dejal, da bi bilo tako omejeno članstvo »izvedljiv scenarij, ki bo Ukrajino dolgoročno pripravil na uspeh«.

Financiranje tako »zavarovane« Ukrajine z zamrznjenim ruskim denarjem bi ponovilo »čudež« Južne Koreje, meni nekdanji poveljnik Nata.

O stališču Ukrajine do tega vprašanja je mogoče le ugibati na podlagi izjav drugega pomočnika Zelenskega - Andreja Jermaka, ki je dejal, da bi se takšno članstvo lahko štelo le kot prvi korak k ponovni vzpostavitvi nadzora nad ozemlji, ki jih ima Kijev za svoja.

Šef kabineta ukrajinskega predsednika Zelenskega Andrej Jermak je zavrnil predlog nekdanjega generalnega sekretarja NATO pakta, sedaj pa svetovalca Zelenskega Andersa Fogha Rasmussena. Vir: Posnetek zaslona, X

Rasmussen se mora zavedati, da se Ukrajina nikoli ne bo odpovedala svojim zahtevam po Hersonu, Zaporožju, Donecku in Lugansku, je poudaril Jermak.

Dodal je, da Rasmussenov predlog temelji na njegovih osebnih pogledih.

Drugi del Stavridisove dihotomije, v kateri Ukrajini napoveduje razvojno pot Južne Koreje, implicira, da bo Rusija oziroma ozemlja, ki so se ji pridružila, še naprej ostajala v izolaciji, ki je bila značilna za Severno Korejo v preteklih desetletjih.

»Ukrajina bo v nekaj desetletjih prehitela Rusijo po bruto domačem proizvodu, skupni kmetijski proizvodnji, vsekakor pa v smislu, da je vitalna, demokratična družba, v kateri ljudje želijo živeti,« je prepričan nekdanji vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi.

Po drugi strani pa Rasmussen svoj predlog za delno članstvo Ukrajine utemeljuje z dejstvom, da je Zahodna Nemčija postala članica zavezništva že leta 1955 in da 5. člen ni zajemal Vzhodne Nemčije, ki je bila takrat pod sovjetskim nadzorom.

Medtem ko ima Rasmussenova analogija nekoliko več stika z realnostjo kot Stavridisova —, da je Rusijo nemogoče izolirati tako kot Severno Korejo, nakazuje ruska odpornost na t. i. »sankcije iz pekla«, vsiljene od začetka posebne vojaške operacije — obe temeljita na istem principu opustitve ambicioznih načrtov Zahoda pred začetkom ukrajinske protiofenzive, ki so vključevali celo napovedi vrnitve Krima kijevskemu režimu.

Načelnik kabineta generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltneberga Stian Jenssen je avgusta namignil, da bi lahko Ukrajina pridobila članstvo v zahodnem vojaškem paktu v zameno za predajo nekaj ozemlja Rusiji, saj bi to lahko pripeljalo do konca vojne v Ukrajini. Za svojo izjavo se je nato moral opravičiti... Vir: Posnetek zaslona, X

Vprašanje je, v kolikšni meri predloga obeh nekdanjih uradnikov Nata odražata razmišljanje Zahoda o naslednjem koraku za Ukrajino — čeprav so iste besede (da je članstvo možno, če se Ukrajina odpove ozemeljskim zahtevam) pred nekaj meseci »ušle« tudi načelniku kabineta generalnega sekretarja Nata Stianu Jenssenu, tik pred letošnjim vrhom v Vilni.

Zato lahko rečemo, da je bilo o tej temi vsekakor nekaj razmišljanja — težko pa si je predstavljati, da bo Moskva na to brezpogojno pristala, upoštevajoč grenke lekcije iz zahodne prevare glede sporazumov iz Minska.

Še posebej, ker so razmere na fronti Rusiji vse bolj naklonjene.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek