REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Merzove mokre sanje: Želi si, da bo Nemčija vodila EU, Bundeswehr pa postane vodilna, najmočnejša vojska Nata

Merzove mokre sanje: Želi si, da bo Nemčija vodila EU, Bundeswehr pa postane vodilna, najmočnejša vojska NataNemški kancler Friedrich Merz je zunanjo politiko razglasil za glavno prednostno nalogo in dejal, da si Nemčija želi prevzeti večjo odgovornost in igrati vodilno vlogo v EU, pa tudi, da bi rad, da nemška vojska postane najmočnejša med evropskimi državami Nata. Vir: Posnetek zaslona, X

Nemški kancler Friedrich Merz si želi večjo zunanjepolitično vlogo Nemčije, vendar zaenkrat ta sprememba ni posebej vidna, je v ponedeljek ocenil v svoji analizi Deutsche Welle.

»Nemčija se je vrnila na pravo pot,« je pred tremi meseci na predstavitvi koalicijske pogodbe v Berlinu dejal Merz (iz konservativne Krščanskodemokratske stranke, CDU).

S tem je razkril željo svoje vlade, da bi Nemčija prevzela novo zunanjepolitično vlogo, in prejšnjo vlado pod vodstvom socialdemokrata Olafa Scholza obtožil, da je bila preveč zadržana pri podpori Ukrajini in neambiciozna v evropski politiki.

Merz je zunanjo politiko razglasil za glavno prednostno nalogo in dejal, da si Nemčija želi prevzeti večjo odgovornost in igrati vodilno vlogo v EU, pa tudi, da bi rad, da bi nemška vojska postala najmočnejša med evropskimi državami Nata.

Hkrati je izjavil, da bi morala Evropa v obrambni politiki »doseči neodvisnost od ZDA«, saj Washingtona pod Donaldom Trumpom ne vidi več kot zanesljivega partnerja.

Po poročanju »Deutsche Welle« se postavlja vprašanje, ali bo nemški kancler dane obljube sploh izpolnil. Med svojim inavguracionim obiskom v Washingtonu je Merz govoril malo, zdel se je živčen, Trump pa se je razgovoril, navaja nemški mediji.

Kancler je predvsem obljubil povečanje obrambnih izdatkov, ameriški predsednik pa se je zdel zadovoljen.

»Trump se ne zanima za partnerstvo, temveč za vazalstvo,« je ocenil politolog Johannes Varwick z Univerze v Halle-Wittenbergu.

Varwick meni, da bi bilo glede na veliko varnostno odvisnost Evrope od ZDA »odprto distanciranje od Washingtona tudi tvegano in nerazumno«.

Henning Hof iz Nemškega društva za zunanjo politiko je za »Deutsche Welle« poudaril, da se je namesto »neodvisnosti« Merz »pravzaprav vrnil na tradicionalno transatlantsko pot«.

Po poročanju medijev je bila podobna podrejenost opažena tudi na vrhu Nata v Haagu, kjer je generalni sekretar Mark Rutte Trumpa imenoval »očka«.

Evropejci so se zavezali, da bodo vsako leto namenili pet odstotkov svojega BDP za obrambne izdatke, tako kot zahteva Trump, ki že dolgo pravi, da tisti, ki ne bodo plačali, ne bodo deležni ameriške zaščite.

Vendar pa načrt za vstop Ukrajine v NATO, ki si ga želi tudi Nemčija, v Haagu ni bil obravnavan, saj se je Washington pod Trumpom odpovedal tega cilja, piše »Deutsche Welle« (DW).

Potem ko je Washington zdaj ustavil tudi najnovejšo dobavo protiletalskih raket Patriot, ki jih Kijev nujno potrebuje, se postavlja vprašanje, ali bodo Evropejci, še posebej Nemčija, priskočili na pomoč Ukrajini, poudarja DW.

Johannes Varwick meni, da če bi Evropejci želeli prevzeti vlogo ZDA, to »ne bi bilo zelo obetavno v smislu projekcije moči ali financ«, in dodaja, da bosta prej ali slej Berlin in Bruselj verjetno sledila ameriškemu obratu za 180 stopinj.

Medtem kancler Merz ostaja nejasen glede tega, ali želi Ukrajini dobaviti manevrirne rakete dolgega dosega Taurus. Nedavno je na televiziji ARD dejal, da »to je in ostaja možnost«, medtem ko je Scholz dobavo teh raket vedno zavrnil, češ da bi to lahko Nemčijo potegnilo v vojno.

Merz je preventivno pripomnil, da je gotovo, da »Nemčija ne bo postala strana v vojni«, toda povsem druga stvar je, kako to vidi ruski predsednik Vladimir Putin, opozarja DW.

Takoj po nastopu funkcije je novi kancler odpotoval v Pariz in Varšavo kot znak, da tem evropskim partnerjem pripisuje poseben pomen.

Vsaj na videz je vladalo prisrčno razumevanje s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, medtem ko je Merz poslabšal odnose s poljskim premierjem Donaldom Tuskom, ko je ta pred kratkim uvedel mejne kontrole, da bi preprečil nezakonit vstop v državo.

Poljska migrantov ne želi sprejeti nazaj in zdaj nadzoruje svojo mejo z Nemčijo.

Ostaja skrivnost, kaj točno Merz misli z »Nemčija se je spet vrnila na pravo pot« glede zunanje politike, oziroma na čem želi graditi in na katero »pot«, natančno, želi državo vrniti?

Druga večja kriza poleg vojne v Ukrajini, konflikt na Bližnjem vzhodu, se odvija praktično brez sodelovanja Evropejcev, vloga Nemčije pa je bila predvsem v poznejših pozivih k deeskalaciji, dodajajo nemški mediji.

Izrael in nekaj dni pozneje ZDA sta napadla cilje v Iranu, da bi Teheranu preprečila izdelavo jedrske bombe, posvetovanja z Evropejci pa ni bilo.

Merz je izrazil ponos nad dejstvom, da je bil o napadih naknadno obveščen, in dejal, da je bil »eden prvih, če ne celo prvi, ki je bil obveščen«.

Johannes Varwick je ob tem resignirano pripomnil, da »Evropa in Nemčija tukaj ne igrata nobene vloge in Merz tega ne bo mogel spremeniti«.

Kot piše DW, se Merzova zunanjepolitična bilanca zreducira na uspešen obisk Washingtona, predvsem zaradi prevzema obveznosti povečanja obrambnih izdatkov, nejasne prihodnosti podpore Ukrajini, upanja na zbliževanje s Francijo, a tudi zaostrenih odnosov s Poljsko.

V konfliktu na Bližnjem vzhodu pa ima Berlin zgolj vlogo opazovalca, vendar je za končno oceno še prezgodaj, saj je nova vlada na oblasti šele dva meseca.

Henning Hof je poudaril, da ostaja skrivnost, kaj točno Merz misli z »Nemčija se je spet vrnila na pravo pot« glede zunanje politike, oziroma na čem želi graditi in na katero »pot«, natančno, želi državo vrniti?

Hof poudarja, da Merzove ideje o večji vlogi Nemčije »temeljijo na politiki obsežne porabe za obrambo in infrastrukturo, financirani z dolgovi, kar je omogočil njegov lastni 180-stopinjski preobrat glede tega vprašanja ter podpora socialnih demokratov in Zelenih.«

V zadnji anketi ARD se je podpora Merzu povečala za tri odstotke in čeprav zdaj znaša »tankih« 42 odstotkov, je to najboljši rezultat, odkar se je pred štirimi leti vrnil v politiko, sklene »Deutsche Welle«.

Medtem pa Merz Nemce opozarja, da se sam ne boji vojne z Rusijo.

»Nemci imajo globoko zakoreninjen strah pred vojno proti Rusiji, vendar si sam tega strahu ne delim,« je poudaril nemški kancler, sicer vnuk nacista po materini strani.

Njegov dedek Josef Paul Sauvigny je bil župan Brilona in član več nacističnih organizacij, vključno s SA in NSDAP.

TAZ je leta 2004 opozarjal, da »Merz odkrito slavi dedka desničarskega skrajneža.«

Tudi oče nemškega kanclerja, Joachim Merz, je bil med drugo svetovno vojno pri 17 letih vpoklican v Hitlerjev Wehrmacht.

To morda meče nekoliko drugačno luč na vnemo nemškega kanclerja za bojevanje z Rusi. Sam sicer ne bo šel na vzhodno fronto, a je očitno pripravljen - po zgledu na ukrajinskega samodržca Vladimirja Zelenskega - v uniformo obleči, tako kot so to storili njegovi predniki, nemško mladino.

»Moramo vrniti vojaško obveznost. Ne smemo izgubljati časa,« poudarja Merz.

Medtem v Bundestagu predlagajo, da bi morali »Francija ali Združeno kraljestvo Nemčiji zagotoviti neposreden dostop do njihovega jedrskega orožja.«

Je to prava pot, na katero želi Merz vrniti Nemčijo?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke