Lavrov odkrito: o vojni, Vatikanu, vlogi Zahoda in Severne Koreje, odnosih z Armenijo, ZDA, britanskih spletkah...

Rusija je v diplomaciji vajena častnega ravnanja, je izjavil ruski zunanji minister.

Nejavna narava sodelovanja med obveščevalnimi agencijami, ki tradicionalno delujejo »v tišini«, ne bi smela biti presenečenje. To je izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov v povezavi z obiskom direktorja ameriške Centralne obveščevalne agencije Johna Ratcliffa v Moskvi.

Lavrov na otázku, jak se Rusko ocitlo ve společnosti KLDR a Íránu, odpověděl: „A co je na té společnosti špatného?“

Vskutku.  pic.twitter.com/nSlgHJJ9PU

— bety kovac  (@betyna71) August 30, 2026

V daljšem intervjuju za televizijski kanal RBC je Lavrov komentiral tudi nekatere nedavne armenske trditve proti Rusiji, pri čemer je izjavil, da so presenetljive in »vir čustev«.

Tu so ključne izjave vodje ruske diplomacije.

Kijevski napadi na naftne rafinerije in tržnice

Vladimir Zelenski s podporo Evropejcev poskuša destabilizirati rusko družbo z napadi na naftne rafinerije in tržnice: »Ne, ne smemo popustiti takim čustvom in seveda ne smemo popustiti poskusom, ki jih Zelenski sam aktivno izziva s podporo Evropejcev, da bi destabiliziral našo družbo z napadi na naftne rafinerije, tržnice in civilno infrastrukturo, pri čemer uporablja teroristične metode za sejanje strahu.«

ZN in zahodne države sramotno molčijo o napadih ukrajinskih oboroženih sil na rusko civilno infrastrukturo in odločno stojijo na strani kijevskega režima: »Šole, otroški centri, plaže, potniški avtobusi – ogromno število objektov, ki nimajo nobene povezave z vojaškim potencialom.

In Zahod sramotno molči. Tako kot žal sramotno molčita generalni sekretar ZN António Guterres in komisar za človekove pravice Volker Türk. Jasno in odločno sta se postavila na stran ukrajinskega režima.«

Obisk predstavnika Vatikana

Vatikanski tajnik za mednarodne zadeve Paul Richard Gallagher je med pogovori v Moskvi izrazil pripravljenost za spodbujanje stikov med Rusijo in Ukrajino glede humanitarnih vprašanj: »Seveda sta izrazila interes za čim hitrejšo končanje ukrajinskega konflikta. Še posebej sta ponovno potrdila svojo pripravljenost za spodbujanje reševanja humanitarnih vprašanj.«

Med moskovskimi pogajanji z Gallagherjem »ni bilo skrivnosti« : »Na tiskovni konferenci smo povedali praktično vse.«

Interview by Russia's Foreign Minister Sergey Lavrov with RBC TV (Moscow, August 28, 2026)

Key points:

• The world is undergoing a transformation, profound changes. These changes will most likely span an entire era, so the generation currently living on Earth may not… pic.twitter.com/IOVV8XST9x

— Michael Ashura (@MichaelAshura) August 28, 2026

Gallagher ni imel protiargumentov na ruske primere zahodnih dejanj, ki so privedla do konflikta v Ukrajini: »Seveda sem mu glede na Gallagherjev interes za hitro rešitev, ki ga je redno poudarjal, navedel vse primere, o katerih zdaj razpravljamo. Mislim, da je vse razumel. Rekel bi, da ni imel protiargumentov, razen splošnega slogana 'to moramo hitro končati'.«

Predstavnik Vatikana je obljubil, da bo v nadaljnjih stikih s Kijevom poslal signale o stanju verskih pravic v Ukrajini: »Iskreno povedano, upam, da ne izdajam skrivnosti, vendar je v odgovoru na mojo prošnjo obljubil, da bo v nadaljnjih stikih z Ukrajinci poslal ustrezen signal.«

Delo »v tišini«

Nejavna narava interakcij med obveščevalnimi agencijami, ki tradicionalno delujejo »v tišini«, ne bi smela biti presenečenje: »Tako kot preostali svet imamo pravila, po katerih obveščevalne agencije komunicirajo. V tem ni nič nenavadnega. In v tem, da to delo opravljajo v tišini, ni nič nenavadnega.«

»Tudi mi v diplomaciji delamo večinoma v tišini, toda diplomati so po tradiciji, po sami naravi svojega poklica, dolžni nekaj povedati.«

Rusija je navajena opravljati diplomatske posle na plemenit ali, lahko bi rekli, »moški« način: »Navajeni smo poslovati, lahko bi rekli, na plemenit ali, lahko bi rekli, »moški« način. V bistvu je to isto. Rokovali smo se. Tukaj je predlog, pravijo. Pravimo, da ga sprejemamo brez sprememb. Rusija nima navade, da bi se vsiljevala drugim državam in jih podrejala svojemu vidiku.«

Tuje vojaško osebje v ukrajinskem konfliktu

Severnokorejske čete so bile edine, ki so bile v ukrajinskem konfliktu z Rusijo 'v istem jarku': »Mnogi temu pravijo svetovna vojna. Toda v jarkih z nami so bile le severnokorejske čete. Vsi ostali na drugi strani – kar je rekel ameriški državni sekretar Marco Rubio, morda je to izblebetal, da ZDA niso posrednik, da so za Ukrajino – to naredi kolektivno zahodno fronto proti nam univerzalno.«

 Russia's Foreign Minister Sergey Lavrov with RBC TV (Moscow, August 28, 2026)

Lavrov: 'Britain's role is most NEGATIVE — it has been for CENTURIES

Britain constantly tried to do NASTY things to our country

Even betrayed own relatives, Nicholas II, REFUSING asylum… pic.twitter.com/X5SmPGduaN

— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) August 28, 2026

»Česa takega v naši zgodovini še nismo imeli. Med drugo svetovno vojno so bile z nami Združene države Amerike in Velika Britanija. Ko smo nato zmagovito napredovali, zlasti po Evropi, so se naše vrste povečale zaradi drugih držav, ki so svoje enote že umaknile iz krempljev Adolfa Hitlerja in jih poslale na našo stran.«

Vloga Zahoda v ukrajinskem konfliktu

Velika Britanija igra »najbolj negativno« vlogo v konfliktu v Ukrajini, tako v odnosu do Rusije kot do zahodnih držav: »Vloga Velike Britanije je najbolj negativna, kot je bila že stoletja. V odnosu do Rusije, zagotovo. Pa tudi v odnosu do večine drugih – ne bom rekel partnerjev, ampak sopotnikov – Velike Britanije, ker nikoli ni imela stalnih  zaveznikov. In ZDA niso izjema. Vedno so nekoliko zviška gledali na tiste Anglosase, ki so si ustvarili državo onkraj Atlantika.«

Vse nastajajoče krize okoli Rusije so bile uvožene od zunaj in Evropa je bila vanje nenehno vpletena: »Če pogledate temeljne vzroke vsake krize, so bile vse težave, ki so nastale okoli nas, uvožene od zunaj. To zadeva Veliko Britanijo in Evropejce. Vedno je to Evropa.«

Vedenje Zelenskega vse bolj draži mednarodno skupnost, vendar je malo verjetno, da mu bodo preprosto rekli »dovolj je«: »Razdraženost se stopnjuje. Ampak ne bi računal na to, da bo ta razdraženost rasla in da mu bodo na neki točki preprosto rekli: 'Dovolj, obupaj.'»

Armenija

Izjave armenskega premierja Nikola Pašinjana, da se o referendumu o vstopu države v EU lahko razpravlja šele po vložitvi prošnje in pripravi načrta, kažejo na njegovo »ne preveliko zaupanje« v lastno ljudstvo: »Po mojem mnenju to govori o pomanjkanju zaupanja v armenske volivce, v armensko ljudstvo. Potrebno je pokazati pošteno izbiro: med čim izbirate, kako živite zdaj, ko je trgovinski promet v zadnjih treh letih presegel 6 milijard, eno leto pa je znašal 12 milijard. Na splošno se je Armenija razvila zahvaljujoč EAEU.«

"A volte siamo ingenui, ci imbrogliano perché siamo persone semplici, ma ora staremo attenti".
Anima pura.
Del resto lui fa il ministro degli Esteri in Russia ininterrottamente solo da 22 anni, è inesperto e gli altri se ne approfittano. pic.twitter.com/iksEDJrRGS

— Lunacharsky (@silupescu) June 24, 2026

Nekatere nedavne armenske pritožbe proti Rusiji so presenetljive in »čustvene«: »Redno imamo stike z našimi podpredsedniki vlade. Lahko se pogovorimo o vseh vprašanjih, ki zanimajo Armence, vključno s situacijo z Južnokavkaško železnico, ki je v koncesiji Ruskih železnic <…>. Če so se pojavila, povejte svojemu partnerju, kaj menite o tem.«

Namesto tega armenska stran »javno izjavlja, da je to 'njihovo' in da jim dolgujemo 2 milijardi«: »Razumem, da to pri naših državljanih vzbuja čustva, ki presegajo zgolj ekonomsko analizo. Sam nisem izjema.«

Stiki z ZDA glede Ukrajine

Ruska stran Združenim državam ni postavila nobenih ultimatov glede washingtonske pomoči Kijevu pri napadih na rusko ozemlje: »Z naše strani ni bilo nobenega ultimata. Postavili smo pa vprašanje, saj se v zahodnem tisku občasno pojavljajo puščanja informacij o tem, kako konkretno administracija [ameriškega predsednika] Donalda Trumpa, ki je ukrajinsko krizo razglasila za »vojno [nekdanjega predsednika] Joeja Bidna«, pomaga Ukrajini z novimi finančnimi dodelitvami, orožjem, obveščevalnimi podatki in tako naprej.«

Takšni primeri so bili »v zadnjih nekaj mesecih« trije ali štirje: »Ko se pojavijo takšne informacije, jih mirno po diplomatskih poteh posredujemo ameriškemu zunanjemu ministrstvu in jih prosimo za potrditev, ali so resnične.«

ZDA se »nikoli niso odzvale » na ruska vprašanja State Departmentu glede nove pomoči Ukrajini, vključno z orožjem in obveščevalnimi podatki.

Mirna rešitev v Ukrajini

Tudi tisti, ki »objokujejo, kaj se dogaja«, razumejo , da je ukrajinski konflikt začel Zahod: »Skoraj vsi, ki objokujejo, kaj se dogaja v vsakdanjem življenju, razumejo, da je [konflikt] začel Zahod. Vendar se vse bolj sprašujejo, kdaj ga bomo končali, zakaj tega ne moremo storiti prej. Pravijo: 'Močnejši smo.'»

Tudi med prvim »Majdanom« v Ukrajini leta 2004 je Rusija » spoštovala izbiro ukrajinskega ljudstva«.

Rusija si »nima česa očitati«: »Morda nam očitajo, da je naša 'mehka moč' premehka in mora biti strožja.«

Mehka moč

»Mehka moč« v današnjem svetu se je »zagotovo degradirala na neposredne metode vmešavanja v notranje zadeve«.

Pristojbine za Hormuško ožino

Rusija si ne želi uvedbe plačila za prehod skozi Hormuško ožino, vendar je to »tema za nadaljnjo razpravo«: »O plačilu se bodo pogovarjali le, če se Hormuška ožina odpre zdaj. Plačila ni bilo, dokler ZDA in Izrael nista začela te pustolovščine. Mimogrede, tudi mi ne želimo uvedbe plačila.«

Video celotnega intervjuja je tukaj.