Komentar Xinhua: Za Evropo pravo zmanjšanje tveganja pomeni deamerikanizacijo.

Medtem ko so se voditelji ponovno zbrali na varnostni konferenci v Münchnu, se Evropa sooča z neprijetno resnico: največje strateško tveganje, s katerim se trenutno sooča, prihaja z druge strani Atlantika.

Že leta evropski politiki ponavljajo retoriko Washingtona o »zmanjševanju tveganja«, izraz, ki je bil prvotno ustvarjen za upravičevanje omejevanja razvoja Kitajske pod pretvezo gospodarske previdnosti.

Če pa Evropa resnično verjame v svojo retoriko o zaščiti suverenosti, morajo nedavni pretresi zahtevati bolj iskreno branje: zmanjšanje tveganja mora zdaj pomeniti deamerikanizacijo.

To ne pomeni pretrganja vezi z Združenimi državami, ampak osvoboditev od strukturne odvisnosti, glede na nepredvidljivost Washingtona v njegovi zunanji politiki.

Münchensko varnostno poročilo za leto 2026, ki nosi zgovoren naslov Under Destruction (Pod ruševinami), opisuje svet, ki vstopa v obdobje »politike rušenja«.

trumpslikicagrenlandija.jpg

V središču te preobrazbe stoji Washington, ki, kot navaja poročilo, aktivno razgrajuje ključne elemente mednarodnega reda, vzpostavljenega po letu 1945. Več kot 80 let po začetku njegove izgradnje je ta red zdaj »pod ruševinami«.

Za Evropo so posledice globoke. Pristop Washingtona k evropski varnosti se vse bolj opisuje, celo v samem poročilu, kot nestabilen, ki niha »med zagotavljanjem varnosti, pogojevanjem in prisilo«.

To odraža transakcijski vpliv.

Pred letom dni je ameriški podpredsednik JD Vance v Münchnu odkrito kritiziral evropske vlade za tisto, kar je imenoval demokratični »korak nazaj«. Pred očmi celega sveta je Evropo javno poučevala velesila, ki je ne obravnava več kot partnerico, ampak kot podrejeno.

Ta sprememba se ni zgodila čez noč.

Desetletja je Washington zavračal ključne strateške prioritete Evrope, kadar so bile v nasprotju z ameriškimi interesi.

Ponudba ZDA glede Grenlandije je očitni primer pripravljenosti Washingtona, da si za lastno korist prisvoji vse, kar ima Evropa.

Kar zadeva obrambno politiko, neusmiljeni pritisk Washingtona na evropske članice Nata, naj izpolnijo cilj za obrambne izdatke, ki se je povečal z 2 na 5 odstotkov, ni bil nikoli namenjen okrepitvi varnosti Evrope, ampak prisiljevanju Evrope, da financira vojaški aparat pod prevlado ZDA, ki služi ameriški globalni hegemoniji.

NATO, ki je bil nekoč zasnovan kot kolektivna obrambna zveza, se je izkazal za orodje Združenih držav za uveljavljanje moči, pri čemer so evropske države pod pritiskom, da napotijo svoje enote v konflikte, ki niso v interesu Evrope, medtem ko Washington za svoj vojaško-industrijski kompleks črpa milijarde iz obrambnih pogodb.

zda_to_je_moje.jpg

Gospodarska politika kaže podobno sliko.

Združene države so večkrat uvedle enostranske carine na evropske izdelke, od jekla in aluminija do vina in sira, s čimer so kršile pravila STO in evropskim podjetjem povzročile milijardne izgube, vse za zaščito lastnih industrij.

Že desetletja Washington izkorišča svojo globalno finančno prevlado, da bi uvajal ekstrateritorialne sankcije proti evropskim podjetjem, ki si upajo poslovati z nasprotniki ZDA.

Zakon o zmanjšanju inflacije, ki so ga ameriški politiki pozdravili kot zmago domače politike, je bil v bistvu očitno dejanje gospodarske vojne proti Evropi.

Mnogi v Evropi so se začeli zavedati iluzije transatlantske enotnosti.

Washington je večkrat dokazal, da bo svoje hegemonistične interese postavil pred preživetje Evrope, bodisi z gospodarskim plenjenjem, vojaškim prisiljevanjem ali ideološkim ustrahovanjem.

Če želi Evropa zmanjšati tveganje v svetu uničujoče politike, mora najprej prenehati biti odvisna od »zaščite« ZDA.

To je cena za resnično strateško avtonomijo.