REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska bo sprožila delovanje jedrskega reaktorja, ki bi lahko pomenil revolucijo v pridobivanju električne energije

Kitajska bo sprožila delovanje jedrskega reaktorja, ki bi lahko pomenil revolucijo v pridobivanju električne energijeReaktor na torij. Vir: Twitter

Kitajska bo te dni pognala novo vrsto jedrskega reaktorja.

Kitajska bi lahko že septembra letos postala rojstni kraj revolucije v industriji atomske energije, saj namerava kitajska akademija znanosti zagnati poskusni jedrski reaktor.

Če bi se poskus izkazal za uspešnega, bi to lahko močno spodbudilo napovedane načrte predsednika Xi Jinpinga, da bo kitajska proizvodnja energije do leta 2060 postala nevtralna.

Kitajska bi lahko že septembra letos postala rojstni kraj revolucije v industriji atomske energije, saj namerava kitajska akademija znanosti zagnati poskusni jedrski reaktor, ki uporablja kot hladilno sredstvo namesto težke vode staljene soli, kot gorivo pa torij.

Poskusni reaktor, ki se nahaja v bližini mesta Wuwei na obrobju puščave Gobi, bo imel le skromno moč dva megavata, kar je dovolj za napajanje okoli 1000 domov.

Če pa se bo uspešno zagnal, bi bil ta majhen reaktor lahko izhodišče za novo dobo, v kateri bi reaktorji s staljeno soljo, ki jih poganja torij, prevladali nad drugimi, ki uporabljajo uran in vodo.

Koncept takšnega reaktorja ni povsem nov - prvi je bil zgrajen v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA v nacionalnem laboratoriju Oak Ridge, vendar so ga zaprli zaradi tehnoloških omejitev, ki bi preprečile njegovo širšo uporabo.

Gorivne palice v navadnem jedrskem reaktorju. Vir: Twitter

Sodobne zlitine, materiali in tehnologije pa bi lahko rešili pretekle izzive, zato je več držav znova začelo raziskave, vključno s Kitajsko.

Uporaba tekočega fluoridnega torija proizvaja 20-krat manj transuranijevih elementov, ki imajo pogosto zelo dolge čase razpadanja.

Njihov glavni interes so prednosti, ki jih imajo reaktorji s torijsko staljeno soljo - teoretično bi bili lahko cenejši in varnejši za delovanje z veliko manjšim okoljskim odtisom.

Uporaba tekočega fluoridnega torija proizvaja 20-krat manj transuranijevih elementov, ki imajo pogosto zelo dolge čase razpadanja in lahko onesnažujejo naravo na območju radioaktivnosti več sto ali celo tisoč let.

Torijski reaktor pa lahko stranske proizvode ponovno uporabi in tako pridela zelo malo odpadkov.

Ostanki jedrskih reakcij imajo razpolovno dobo 30 let in bodo v približno 300 letih postali neškodljivi v primerjavi s stotinami in tisoč leti, ki so potrebna za neškodljivost izotopov urana-238 in podobnih, ki jih uporabljajo klasični reaktorji, tudi NE Krško.

Marjan Šarec in NE Krško
Bi nova tehnologija lahko nadomestila tudi zastarelo iz NE Krško? Vir: Twitter

Torija je ob tem po svetu veliko in ga ni treba obogatiti, zaradi česar je cenejše jedrsko gorivo kot uran.

Ostanki jedrskih reakcij imajo razpolovno dobo 30 let in bodo v približno 300 letih postali neškodljivi v primerjavi s stotinami in tisoč leti, ki so potrebna za neškodljivost izotopov urana-238 in podobnih.

Poleg tega trenutno ni znanega načina, kako bi torij spremenili v jedrsko orožje, kar bi rešilo pomisleke glede širjenja le-tega.

Reaktorji s staljeno soljo so tudi manj nagnjeni k eksplozijam, saj v njih uporabljeno hladilno sredstvo ne zahteva pritiska, ne proizvaja vodika in lahko delno samoregulira verižno reakcijo zaradi mešanice soli, ki pri segrevanju absorbira več nevtronov.

Poleg možnega vira cenejše energije se lahko reaktorji s torijskim gorivom izkažejo kot rešitev za kitajske okoljske težave.

Država trenutno proizvaja levji delež svoje električne energije, 1050 gigavatov, s pomočjo premogovnikov, ki že nekaj časa ustvarjajo težave z onesnaževanjem zraka.

Nova vrsta reaktorjev, če se izkaže, da so zanesljiv vir cenejše in varnejše energije, bi lahko nadomestila premog in zmanjšala proizvodnjo ogljika v državi.

Ta pot je povezana s ciljem, ki ga je razglasil predsednik Xi Jinping, da bo Kitajska do leta 2060 postala ogljično nevtralna­ država.

Delite članek