REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kakšna je cena sistematične demilitarizacije Evrope? Na desetine milijard dolarjev in 20 let, ki jih EU nima

Kakšna je cena sistematične demilitarizacije Evrope? Na desetine milijard dolarjev in 20 let, ki jih EU nimaSistematična demilitarizacija Evrope je pustila posledice, za »zglajevanje« katerih bodo potrebna desetletja. In milijarde evrov in dolarjev. Vir: Posnetek zaslona, X

Odsotnost neposredne grožnje in vojaška prevlada ZDA sta pripeljala do »sistematične demilitarizacije« Evrope, ki se zdaj sooča z več izzivi, ko gre za krepitev obrambe – od desetletij premajhnega vlaganja, razdrobljenosti vojaško-industrijskega sektorja, ter pomanjkanje ljudi in surovin, piše Radio Free Europe (RSE).

Konec hladne vojne je privedel do korenitih sprememb v vrstah oboroženih spopadov, v katerih so sodelovale sile NATO bloka, saj so vojne velikega obsega nadomestili manjši spopadi proti neenakim nasprotnikom.

Ker je večina evropskih vojsk zgrajenih za protiuporniške operacije v oddaljenih deželah, so slabo opremljene za boj proti dobro oboroženemu sovražniku v kopenski vojni.

Danes so Rusija, Kitajska in Indija vojaško močnejše od Velike Britanije, najbolje ocenjene evropske vojske, medtem ko so Južna Koreja, Pakistan in Japonska pred Francijo, drugo največjo evropsko silo, piše spletni portal Global Firepower.

Na drugi strani Mednarodni inštitut za strateške študije opozarja, da bi Veliki Britaniji v konfliktu visoke intenzivnosti zmanjkalo streliva v osmih dneh.

Za razširitev vojaških zmogljivosti evropskih sil in ponoven zagon dolgo časa prekinjene proizvodnje, za dopolnitev zalog in pošiljanje pomoči Ukrajini bo poleg več deset milijard evrov naložb potrebnih tudi 20 let.

V evropski obrambni industriji obstajajo pa vsaj tri konkurenčne zahteve, ki jih je treba nujno izpolniti.

Prvič, NATO in Evropska unija morata še naprej dobavljati orožje Ukrajini.

Drugič, evropske članice Nata morajo obnoviti lastne zaloge, ki so izčrpane zaradi pomoči Kijevu.

Tretjič, evropske članice Nata morajo razširiti in ustvariti večje zaloge sodobnega orožja. To praktično pomeni, da bodo članice Nata morale sočasno razvijati naslednjo generacijo streliva in slediti naprednim tehnologijam, kot so hiperzvočno, avtonomno in poceni orožje.

»Nazadnje mora Evropa pri uresničevanju teh treh prednostnih nalog gojiti industrijsko bazo, ki se je sposobna tekmovati z mobilizirano rusko industrijsko bazo,« poudarjata analitika washingtonskega Centra za strateške in proračunske ocene (CSBA) Kathryn Elgin in Tyler Hacker.

K temu je treba dodati preobremenjene dobavne verige, a tudi dejstvo, da proizvajalce sestavnih delov bolj zanima avtomobilska industrija kot oborožitvena.

Po drugi strani pa proizvajalci na Zahodu zahtevajo zagotovila, da povpraševanje ne bo upadlo, ko se bo konflikt v Ukrajini končal.

RSE v analizi evropskih vojaških zalog navaja, da Evropska unija pravzaprav nima skupne obrambne vizije, k temu pa so pripomogle tudi ZDA, od katerih je bila po drugi svetovni vojni odvisna stara celina, Washington pa je izkoristil svoj vpliv odvrniti EU od razvoja obrambnih virov zaradi strahu, da bi to zmanjšalo moč Nata.

Vse to je povzročilo razdrobljeno obrambno industrijo EU, kjer vsako podjetje na druge gleda kot na tekmece in kjer Evropa uporablja petkrat več različnih oborožitvenih sistemov kot ZDA in ima veliko manjši proračun.

Hugo Mayer, raziskovalec na Centru za mednarodne odnose (CERI) in Stephen Brooks, profesor na Dartmouth College, problem, s katerim se sooča Evropa, imenujeta »strateška kakofonija«, ki jo opredeljujejo kot »globoke razlike po širni celini na vseh področjih politike nacionalne obrambe, predvsem pa v percepciji ogroženosti«.

Praktični rezultat je prevlada nacionalnih in ne evropskih interesov v obrambi.

Za prilagoditev na intenziven spopad proti dobro opremljenemu sovražniku Evropa ne bo potrebovala le časa in denarja, temveč, kot ocenjuje Mednarodni inštitut za strateške študije (IISS), »kulturološko ponastavitev« (»cultural reset«).

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek