REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je Hitlerjeva najljubša skladba postala himna Evropske unije

Kako je Hitlerjeva najljubša skladba postala himna Evropske unijeZa rojstni dan nacističnega voditelja so predvajali »Odo radosti«. Bila je simbol nemške kulturne nadvlade. Vir: Posnetek zaslona

V zadnjih 200 letih so številni politični akterji uporabili in zlorabili Deveto simfonijo Ludwiga van Beethovna v politične oziroma ideološke namene, piše avtor Tom Service za The Guardian v luči nastopa Melanie Trump na letošnjem Republikanskem nacionalnem odboru, ki se je odvil prav ob zvokih te skladbe.

Medtem ko Service takšen nastop soproge republikanskega kandidata na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA vidi kot »trenutek absurdne drame«, absurda ne manjka niti v tem, da je skladba na svojem vrhuncu po besedah ​​pesnika Friedricha Schillerja, spodbujala bratsko ljubezen med človeštvom, hkrati pa je bila tudi ena izmed najljubših skladb Adolfa Hitlerja in orodje za širjenje nacistične ideologije — da bi desetletja pozneje znamenita Oda radosti postala himna Evropske unije.

»Za naciste je bil to simbol nemške kulturne nadvlade.

Njihova 'Oda radosti' je bila oda sovraštvu, izključevanju in delitvi.

Dirigent Wilhelm Furtwängler je vedel, kaj se dogaja. Pri svoji izvedbi Devete (simfonije) za Hitlerjev rojstni dan leta 1942 z Berlinsko filharmonijo je izvedel enega najbolj grozljivih nastopov, kar jih je bilo kdaj zabeleženih,« piše Service.

Kmalu po zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni sta se tako Zahod kot Vzhod lotila kulturne »denacifikacije« Beethovnove Devete simfonije, torej prekinitve asociacij simfonije na Tretji rajh in njenega prilagajanja v lastne ideološke okvire.

Oda sovraštvu … Wilhelm Furtwängler in Berlinski filharmoniki so izvedli Deveto za Hitlerjev rojstni dan. Vir: Posnetek zaslona, Guardian

Toda postavlja se vprašanje, kako uspešna je bila ta »denacifikacija« v primeru Zahoda, saj sta, kot je nekoč poudaril Deutsche Welle, prav Wilhelm Furtwängler in Berlinski simfonični orkester izvedla Deveto simfonijo na turneji po Angliji.

»Kljub ostrim razpravam o Furtwänglerjevi vlogi v Tretjem rajhu so bili koncerti razprodani, glasbeni kritiki pa navdušeni,« je sporočila nemška medijska služba DW.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 1972 sprejela predlog politika, filozofa in prostozidarja grofa Richarda von Coudenhove-Kalergija iz leta 1955, da Oda radosti postane himna Evropske unije. Coudenhove-Kalergi je že od leta 1929 zagovarjal idejo o Odi radosti kot evropski himni.

Avstro-ogrski grof si je s svojo vseevropsko dejavnostjo nakopal jezo Adolfa Hitlerja, ki ga je leta 1928 označil za »navadno barabo«, kot piše v knjigi prepisov Hitlerjevih razmišljanj o zunanji politiki, ki je izšla posthumno pod naslovom »Hitlerjeva tajna knjiga«.

Čeprav je nasprotoval ideologiji Tretjega rajha, je Coudenhove-Kalergi zagovarjal drugačno segregacijo – njegova vizija združene Evrope je namreč izključevala Rusijo in je delno temeljila na strahu pred grožnjo, ki naj bi jo Rusija predstavljala za Staro celino.

Zgodovina uporabe Devete simfonije je zgodba o tem, koga vse »bratovščina«, na katero se nanaša, ne vključuje v dano družbo, pravi Tom Service v članku za »Guardian«, in v tem kontekstu je uporaba te slavne skladbe kot himne EU povsem primerna - saj je zunanja politika tega bloka v skladu z idejami vsaj enega znanega ljubitelja tega Beethovnovega dela, ki ga je poslušal na svoj rojstni dan leta 1942.

Seveda se lahko zastavi tudi obratno vprašanje, zakaj je bila ravno Beethovnova Deveta simfonija izbrana za himno Evropske unije kljub njenemu slabemu slovesu zaradi Adolfa Hitlerja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek