Kako je Hitlerjeva najljubša skladba postala himna Evropske unije

V zadnjih 200 letih so številni politični akterji uporabili in zlorabili Deveto simfonijo Ludwiga van Beethovna v politične oziroma ideološke namene, piše avtor Tom Service za The Guardian v luči nastopa Melanie Trump na letošnjem Republikanskem nacionalnem odboru, ki se je odvil prav ob zvokih te skladbe.

Former First Lady Melania Trump is making an exquisite entrance, walking to Beethoven's Symphony No.9 #RNCinMKE #RNCConvention2024 pic.twitter.com/U7aiOmjZs4

— Mona Salama  (@ByMonaSalama) July 19, 2024

Medtem ko Service takšen nastop soproge republikanskega kandidata na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA vidi kot »trenutek absurdne drame«, absurda ne manjka niti v tem, da je skladba na svojem vrhuncu po besedah ​​pesnika Friedricha Schillerja, spodbujala bratsko ljubezen med človeštvom, hkrati pa je bila tudi ena izmed najljubših skladb Adolfa Hitlerja in orodje za širjenje nacistične ideologije — da bi desetletja pozneje znamenita Oda radosti postala himna Evropske unije.

 Have you noticed how everything’s been going downhill in the EU since this woman came to power?

She clearly has no experience in politics, and people hate her, so who wants her in that position? pic.twitter.com/ssab7lUCuY

— Gabe (@GabeZZOZZ) August 19, 2024

»Za naciste je bil to simbol nemške kulturne nadvlade.

Njihova 'Oda radosti' je bila oda sovraštvu, izključevanju in delitvi.

Dirigent Wilhelm Furtwängler je vedel, kaj se dogaja. Pri svoji izvedbi Devete (simfonije) za Hitlerjev rojstni dan leta 1942 z Berlinsko filharmonijo je izvedel enega najbolj grozljivih nastopov, kar jih je bilo kdaj zabeleženih,« piše Service.

The factional anthem: why dictators, leaders and protesters have fought over Beethoven’s Ninth https://t.co/Cj0JH4JYtm

— Guardian culture (@guardianculture) August 19, 2024

Kmalu po zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni sta se tako Zahod kot Vzhod lotila kulturne »denacifikacije« Beethovnove Devete simfonije, torej prekinitve asociacij simfonije na Tretji rajh in njenega prilagajanja v lastne ideološke okvire.

Toda postavlja se vprašanje, kako uspešna je bila ta »denacifikacija« v primeru Zahoda, saj sta, kot je nekoč poudaril Deutsche Welle, prav Wilhelm Furtwängler in Berlinski simfonični orkester izvedla Deveto simfonijo na turneji po Angliji.

»Kljub ostrim razpravam o Furtwänglerjevi vlogi v Tretjem rajhu so bili koncerti razprodani, glasbeni kritiki pa navdušeni,« je sporočila nemška medijska služba DW.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 1972 sprejela predlog politika, filozofa in prostozidarja grofa Richarda von Coudenhove-Kalergija iz leta 1955, da Oda radosti postane himna Evropske unije. Coudenhove-Kalergi je že od leta 1929 zagovarjal idejo o Odi radosti kot evropski himni.

Avstro-ogrski grof si je s svojo vseevropsko dejavnostjo nakopal jezo Adolfa Hitlerja, ki ga je leta 1928 označil za »navadno barabo«, kot piše v knjigi prepisov Hitlerjevih razmišljanj o zunanji politiki, ki je izšla posthumno pod naslovom »Hitlerjeva tajna knjiga«.

Čeprav je nasprotoval ideologiji Tretjega rajha, je Coudenhove-Kalergi zagovarjal drugačno segregacijo – njegova vizija združene Evrope je namreč izključevala Rusijo in je delno temeljila na strahu pred grožnjo, ki naj bi jo Rusija predstavljala za Staro celino.

Here is the book all must read about the Kalergi Plan by Richard Coudenhove-Kalergi
Practical Idealism: The Kalergi Plan to destroy European peoples pic.twitter.com/YM7VpRUCmD

— Barbara Paraskevi Couch (@barbarapcouch) March 31, 2024

Zgodovina uporabe Devete simfonije je zgodba o tem, koga vse »bratovščina«, na katero se nanaša, ne vključuje v dano družbo, pravi Tom Service v članku za »Guardian«, in v tem kontekstu je uporaba te slavne skladbe kot himne EU povsem primerna - saj je zunanja politika tega bloka v skladu z idejami vsaj enega znanega ljubitelja tega Beethovnovega dela, ki ga je poslušal na svoj rojstni dan leta 1942.

Seveda se lahko zastavi tudi obratno vprašanje, zakaj je bila ravno Beethovnova Deveta simfonija izbrana za himno Evropske unije kljub njenemu slabemu slovesu zaradi Adolfa Hitlerja.