REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Italijanski portal: Evropske elite so izgubile vez z ljudstvi, ki naj bi jih predstavljale

Italijanski portal: Evropske elite so izgubile vez z ljudstvi, ki naj bi jih predstavljaleEvropa se v teh spopadih zdi popolnoma odsotna, ne samo zato, ker je brezpogojno podrejena ZDA, ampak zaradi nesposobnosti njenih pretencioznih elit, piše italijanski pisatelj Andrea Marcigliano. Vir: Posnetek zaslona, X

Italijanska premierka Giorgia Meloni je julija letos obiskala Peking in kitajskemu voditelju Ši Džinpingu dejala, da mora prenehati podpirati Rusijo v kontekstu ukrajinske krize, nakar je bila vljudno zavrnjena, kar je le še en primer v nizu primerov, ki dokazujejo, da Zahod nima več pravih elit, piše italijanski pisatelj in esejist Andrea Marcigliano za portal Electomagazine.

Ta obisk je bil zgolj farsa, a le kaže na osnovni problem Zahoda, ki nima avtentične elite, ki bi svoje delovanje usmerila v konkretno smer.

Ves kolektivni Zahod, nadaljuje italijanski pisatelj, ni sposoben razumeti današnjega sveta in njegovih kompleksnih in mnogoterih odnosov.

Zahod brez elit. Vir: Electomagazine, posnetek zaslona

Ti odnosi daleč presegajo meje, ki si jih je Zahod vsilil in za katere meni, da so meje celega sveta. To so pravzaprav le meje skrajno omejene vizije Zahoda.

Ta nesposobnost se izkaže za največjo in usodno omejitev sedanjega Zahoda, ki ne more razumeti, kako vladajoče nezahodne elite delujejo in funkcionirajo v novi realnosti, sklene Marcigliano.

Primer tega farsičnega obiska Melonijeve na Kitajskem je še posebej ironičen, saj je šlo za obisk voditelja ene ključnih geopolitičnih sil sodobnega sveta.

Obisk italijanske premierke v Pekingu je dober prikaz stanja mednarodnih odnosov med Zahodom in preostalim svetom.

A podobno ali še bolj dramatično je bilo tudi ob prejšnjih obiskih evropskih voditeljev na Kitajskem, predvsem voditeljev Nemčije in Francije, ki ju je kitajska vladajoča elita obravnavala dobesedno kot rokavico, vrženo v obraz.

Problem je v temeljni nedoslednosti tako imenovanih zahodnih elit. Če bi bili res prave elite, ne bi izgubile vez z realnostjo ljudstva, ki bi ga morale predstavljati.

A ta »morale« je le bled evfemizem, saj so sedanje zahodne vladajoče koalicije popolnoma odrezane od ljudstva.

Pravzaprav, sklene italijanski pisatelj, to razkriva, da so oligarhije tiste, ki imajo resnično, čeprav omejeno moč v zahodnoevropskih državah.

Posebej dober primer tega je Francija, kjer je homofilna oligarhija vsilila »pravila igre«, ki niso nič drugega kot poveličevanje lastnih slabosti.

Zahod brez elit. Vir: Electomagazine, posnetek zaslona

Ta oligarhija, piše Marcigliano, je popolnoma ločena od tradicije in brez kakršne koli povezave z občutki večine Francozov.

Položaj v ZDA seveda zahteva ločeno razpravo, saj je ameriška realnost še bolj kompleksna, ker je tam moč v rokah majhnih, samoreferenčnih skupin. Še več, ena od teh skupin, ki je trenutno na oblasti, poskuša potisniti ZDA do točke brez vrnitve v spopadu z Rusijo.

Videti bo treba, kako se bo vse skupaj končalo, a obzorje je trenutno megleno in negotovo.

Vendar pa se bo očitno spremenil načrt igre.

Prihodnost vojne v Ukrajini ostaja negotova.

Morda bi se ob spremembi v Beli hiši, ki je trenutno zelo verjetna, vendarle našla kakšna mirna rešitev.

A to ne bo vplivalo na celotno sceno, meni italijanski avtor. Najprej na Bližnjem vzhodu, kjer grozi, da bo prišlo do belega vrelišča. To je še ena točka brez vrnitve, ne glede na to, kdo sedi v Beli hiši.

V tem konfliktu se zdi Evropa popolnoma odsotna, ugotavlja Marcigliano.

Ne toliko zaradi brezpogojne podrejenosti Ameriki, kar je očitno, ampak zaradi nesposobnosti njenih pretencioznih elit.

To je najpomembnejša in očitna posledica nesposobnosti teh ljudi videti svet s širše perspektive.

Evropske elite ostajajo zaslepljene z lastnimi efemernimi, v bistvu dekadentnimi nagnjenji, zaključuje Marcigliano.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek