sreda, 12. marec 2025 leto 30 / št. 071
Guardian: Se enote zveze NATO pripravljajo na vstop v Ukrajino?

Nekdanji generalni sekretar NATO bloka Anders Fogh Rasmussen je dejal, da bodo nekatere članice čezatlantskega zavezništva morda prostovoljno poslale svoje enote v Ukrajino, če Kijev ne bo prejel zagotovil o številnih vprašanjih na prihajajočem julijskem vrhu Nata v Vilni v Litvi.
Rasmussen, ki je zdaj svetovalec ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega in je sodeloval tudi z njegovim predhodnikom Petrom Porošenkom, je dejal, da bi morali Kijevu pred srečanjem voditeljev Nata naslednji mesec dati pisna zagotovila, vključno z izmenjavo obveščevalnih podatkov z Zahodom, prenosom orožja in skupnimi vojaškimi vajami.
»Če se NATO ne more dogovoriti o konkretnem načrtu za Ukrajino, obstaja jasna možnost, da bodo nekatere države ukrepale posamično,« je dejal Rasmussen v sredo, poroča britanski Guardian.
About NATO plans to invade Belarus and Ukraine
— DAVID E (@DAVID_STOIC1) June 9, 2023
Former NATO Secretary General Anders Fogh Rasmussen recently said that in the near future some members of the alliance may individually consider the option of sending troops to Ukraine.
Rasmussen clarified that we are talking about… pic.twitter.com/VuEsx28eXU
Po Rasmussenovih besedah bi lahko bila Poljska ena od teh držav iz koalicije voljnih.
»Mislim, da bi Poljaki resno razmišljali o vstopu v državo in oblikovanju koalicije prostovoljcev, če Ukrajina v Vilni ne bo dobila ničesar,« je dejal.
Rasmussen je po potovanju po Evropi in ZDA, med katerim je skušal okrepiti vojaško podporo Ukrajini, trdil, da bi bila namestitev tujih enot v Ukrajini v skladu z mednarodnim pravom, če bi Kijev to zahteval.
Former NATO Secretary-General Anders-Fogh Rasmussen, now working for the Ukraine government, has come up with a wizard idea to sneak Ukraine into NATO via the backdoor. pic.twitter.com/C0GjXIP2p3
— George Szamuely (@GeorgeSzamuely) June 9, 2023
Aktualni generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je nedavno potrdil, da bodo v Vilni obravnavali določeno stopnjo varnostnih jamstev za Ukrajino, vendar je poudaril, da je polna jamstva mogoče ponuditi le članicam zavezništva.
Čezatlantsko zavezništvo je prvič obljubilo, da bo Ukrajini odobrilo članstvo že leta 2008, Kijev pa je formalno zaprosil za članstvo septembra lani, čeprav je od takrat prišlo do majhnega napredka glede vprašanja o članstvu Ukrajine.
Več članic Nata je postalo gorečih zagovornikov članstva Ukrajine v bloku in poziva druge zahodne države, naj Kijevu opredelijo jasno pot do članstva.
Skupina vzhodnoevropskih članic, znana kot Bukareška deveterica, je v začetku tega tedna izdala izjavo, v kateri je NATO blok pozvala, naj v Vilni »sproži novo politično pot, ki bo vodila do članstva Ukrajine v Natu«, in naj se odloči za »močnejšo večletno in celovito paketno podporo« za Kijev.
Čeprav je Washington večkrat potrdil, da se bo Ukrajina nekega dne pridružila zavezništvu, ZDA posvečajo več pozornosti trenutnemu konfliktu z Rusijo in upajo, da bodo vprašanje članstva Kijeva rešili pozneje.
Estonian Prime Minister: Not a single NATO country has declared a desire to send its military to Ukraine.
— Sprinter (@Sprinter99880) June 9, 2023
Kaya Kallas commented on the words of former NATO Secretary General Anders Fogh Rasmussen that some countries of the Alliance could send their troops to Ukraine if Kiev does… pic.twitter.com/ud9iBQqgW0
Vendar pa je veleposlanica ZDA pri Natu Julian Smith v sredo za britanski Guardian povedala, da uradniki zdaj »preučujejo vrsto možnosti, da bi označili napredek Ukrajine v odnosih z Natom«, čeprav ni navedla, kaj bi to lahko pomenilo.
Rusija je po drugi strani že večkrat izpostavila, da širitev Nata na vzhod ogroža njeno varnost.
Ruski kanali medem poročajo o uničeni oklepni tehniki Ukrajincev.
Scariest prediction ever - Douglas McGregor: The Russians are coming soon - This is going to happen...
— Djole (@onlydjole) June 8, 2023
Ukraine's "counteroffensive" will lead to the defeat of the remaining units of the Armed Forces of Ukraine and subsequent new territorial losses, pic.twitter.com/3cK0JX1lxA
Med drugim so ukrajinske sile samo v smeri Zaporožja izgubile pet nemških tankov Leopard.
Dva sta bila zadeta in uničena, en zadet in zapuščen, trije pa zapuščeni.
Tanki se še vedno nahajajo v sivi coni spopadov, zato jih strani nista uspela izvleči, so pa izgube začeli potrjevati tudi zahodni formalno neodvisni opazovalci kot je Oryx.
In total, during the failed attack in the Zaporozhye axis, the Armed Forces of Ukraine lost at least:
— Lord Bebo (@MyLordBebo) June 9, 2023
- 5 German tanks Leopard 2A6 and 2A4 (2 destroyed, 1 hit and abandoned, 3 abandoned)
- 6 American infantry fighting vehicles M2A2 Bradley ODS-SA (all hit and abandoned)
- 3… https://t.co/J0UoZMaaGb pic.twitter.com/qMBDFPiYXg
Med razlogi za začetek posebne vojaške operacije februarja 2022 je Kremelj navedel prizadevanja za oborožitev Ukrajine že pred zaostritvijo konflikta.
Ex-NATO-Chef Anders Fogh #Rasmussen lässt die Katze aus dem Sack: Es wird wohl doch bald #NATO-Soldaten in der #Ukraine geben. #Weltkrieg #Kriegstreiber https://t.co/lrBdtiICnq
— COMPACT-Magazin (@COMPACTMagazin) June 9, 2023
Moskva je tudi izjavila, da je vojaška nevtralnost Ukrajine ključni pogoj za trajni mir.