Finančni minister se je zaradi napak podrejenih odrekel letni plači

Minister za finance se je zaradi nepooblaščene uporabe in ponarejanja dokumentacije s strani podrejenih uslužbencev odrekel svoji letni plači. To pa se, seveda (in žal) - ni zgodilo v Sloveniji…

Ministrstvo za finance Japonske je sporočilo, da ima podatke o nepooblaščeni uporabi in ponarejanju več sto strani dokumentov v zvezi s prodajo zemljišča šoli, v kateri je imela soproga predsednika vlade Akie Abe poseben položaj častne ravnateljice. Minister za finance japonske Taro Aso se je javnosti hkrati opravičil zaradi nezakonitosti uradnikov nižjega ranga in poudaril, da premierjeva soproga Akie Abe ni neposredno vmešana v ta škandal.

"Kot minister za finance bi želel na najboljši način izpolnjevati svoje dolžnosti," je na tiskovni konferenci izpostavil Aso in dodal, da ne razmišlja o odstopu, pač pa se je namesto tega odrekel svoji letni plači, kar pomeni, da odslej kot minister za japonsko vlado dela zastonj. Minister je pojasnil, da se bo lastni plači odrekel zato, da bi "prevzel odgovornost" zaradi škandala, ki je "spodkopal javno zaupanje" v delo administracije.

Škandal je nastal ob prodaji zemljišč upravniku šole Moritomo Gakuen v Osaki in sicer za sedmino ocenjene cene. Nizko ceno so opravičevali z oceno, da bo z zemljišča najprej treba odstraniti okolju nevaren material, vendar se je izkazalo, da so bile te ocene bistveno pretirane.

Po nekaterih trditvah naj bi vpliv gospe Akie Abe omogočil omenjenemu upravniku šole, ki je blizu desnim (vladajočim) političnim krogom, bolj ugoden položaj za nakup zemljišča za novo, zasebno osnovno šolo. Yasunori Kagoike, nekdanji direktor podjetja Moritomo je soočen z obtožbami o nezakonitih cenitvah priznal, da je k velikemu popustu ogromno prispevalo njegovo poznanstvo s predsednikom vlade in njegovo soprogo. Pokazal je tudi fotografije gospe Akie Abe, ko si je ogledovala sporno zemljišče.

Predsednik japonske vlade Shinzo Abe je kljub temu zanikal kakršnekoli zlorabe v svojem imenu ali imenu svoje soproge. V preiskavi so ugotovili odgovornost 20 oseb, med njimi tudi nekdanjega vodje državnega davčnega urada Nobuhisa Sagawe. Uslužbenci bodo kaznovani z denarnimi kaznimi, suspenzom, zmanjšanjem plač ali opozorili.

Kazenske ovadbe ne bodo vložene, kajti tožilci niso prepričani, da bi na podlagi zbranih dokazov odgovornim lahko dokazali krivdo. Na japonskih sodiščih je namreč uspešnost obtožb kar 99-odstotna, saj tožilci vlagajo tožbe zgolj v primerih, ko so prepričani, da bodo svoje tožbe lahko tudi dokazali.

Vendar je ta primer sprožil ponovne razprave o "sontaku", delovni kulturi na Japonskem, kjer podrejeni delavci včasih ravnajo po željah svojih nadrejenih, pa čeprav s tem kršijo zakonodajo in se osebno s takim početjem morda tudi ne strinjajo. Eden od uradnikov iz lokalne finančne uprave, ki je bil vmešan v škandal, je celo storil samomor, v svojem poslovilnem pismu pa je zapisal, da je "samo sledil ukazom" nadrejenih.

Japonski ministri so se sicer doslej že večkrat odrekli plačam v primeru napak. Japonski minister za okolje in član Demokratske stranke Goši Hosono se je na primer leta 2011 na podoben način do konca mandata odrekel svoji plači. S tem se je želel opravičiti za napako svojih podrejenih, ki so zemljo z območja Fukušime, ki jo je neki okoliški prebivalec ministrstvu poslal s prošnjo, da jo pregledajo, odvrgli stran. Istega leta se je zaradi krize v Fukušimi svoji letni plači odrekel tedanji predsednik japonske vlade Naoto Kan. Njegova plača je tedaj znašala 14.138,1028 evrov. Zadovoljil se je le s prejemkom, ki mu pripada kot poslancu v parlamentu.