REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Fašista: Janša in »Libertarec« navdušena nad smrtjo Allendeja in Pinochetovim režimom, ki je pobil 130.000 ljudi!

Fašista: Janša in »Libertarec« navdušena nad smrtjo Allendeja in Pinochetovim režimom, ki je pobil 130.000 ljudi!Salvador Allende vs. Janez Janša in Tomaž Štih, ki sta navdušena nad pučisti čilskega generala Pinocheta. Vir: Twitter

Enajstega septembra je minilo 48 let od umora čilskega politika, socialističnega predsednika Salvadorja Guillerma Allendeja.

Te nič kaj vesele obletnice pa se je na naravnost zavržen način na družbenih omrežjih spomnil osebek, znan kot t. i. @Libertarec.

Smrt demokratično izvoljenega predsednika Čila in diktaturo pučistov, ki so usmrtili na tisoče ljudi je omenjeni »libertarec«, ki ves čas podpira SDS in Janševo vlado - pohvalil kot nekaj pozitivnega.

Istočasno pa je tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša ta zavržni tvit še sam poobjavil.

In to brez kakršne koli besede kritike.

Kar pomeni, da se z zapisanim - strinja! In zato besedilo širi naprej.

Tomaž Štih. Vir: Twitter
Avtor zavržnega tvita o Allendeju je @Libertarec aka Tomaž Štih. Vir: Twitter

Pri avtorju sporne objave gre seveda za isto osebo in isti krog ljudi, ki ves čas podpirajo sedanjo slovensko vlado.

In tako je seveda še bolj jasno, zakaj Janši predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen - noče dati roke.

Le kdo bi se rokoval s fašisti, ki se delajo, da so proti vsem totalitarizmom, po drugi strani pa podpirajo in slavijo fašiste in množične morilce.

Z drugimi besedami to pomeni, da slovenski predsednik vlade v vojaškem udaru in pobijanju ljudi, ki jih je izvedel Pinochetov režim pod krinko boja proti socializmu, marksizmu in komunizmu - vidi kot nekaj pozitivnega.

Z drugimi besedami to pomeni, da tudi slovenski predsednik vlade v vojaškem udaru in pobijanju ljudi, ki jih je izvedel Pinochetov diktatorski režim pod krinko boja proti socializmu, marksizmu in komunizmu - vidi kot nekaj pozitivnega.

V resnici pa je vse to seveda skrajno zavržno.

Je narobe svet, ki bi nam ga rada uzakonila desnica.

Svet, v katerem bodo najhujši diktatorji veljali za borce za svobodo, kjer bodo zločinci »heroji« in kjer bo laž postala resnica.

Toda na srečo se še spomnimo in vemo, kdo je bil Allende.

Salvador Allende je bil v svojem političnem življenju poslanec, minister za zdravstvo, senator in predsednik Čila med letoma 1970 in 1973.

Bil je prvi socialistični predsednik, izvoljen na demokratičnih volitvah v Latinski Ameriki.

Prizadeval si je državo dvigniti iz revščine, opismenjevati ljudi, vrniti zemljo kmetom in omogočiti, da zaslužki velikih naftnih podjetij prispevajo k blaginji vse družbe.

Toda 11. septembra 1973 je vojska pod vodstvom generala Augusta Pinocheta izvedla krvav državni udar, za katerim je po tihem stala vlada Združenih držav Amerike (v času predsednika Richarda Nixona) in Centralna obveščevalna agencija (CIA).

Po zasedbi vladne palače pa naj bi Allende storil samomor – toda okoliščine njegove smrti še do danes niso povsem pojasnjene.

Na fotografiji: Tomaž Štih aka @Libertarec, kot sebe predstavlja na Twitterju, je naravnost navdušen nad Pinochetovimi pučisti in klavrno usodo čilskega predsednika Salvadorja Allendeja. Janez Janša pa prav tako. Vir: Posnetek zaslona, RTV SLO

Posmrtni ostanki Salvadorja Allendeja so bili izkopani v maju 2011 v okviru preiskave začete 27. januarja istega leta s ciljem ugotoviti resnico o tem ali je bil ubit ali je res naredil samomor.

Allendeja so namreč našli mrtvega z rano od naboja v predsedniški palači Moneda po brutalnem državnem udaru generala Augusta Pinocheta 11. septembra leta 1973.

Orožja niso našli, mrtvega Allendeja pa njegova žena in hčere nikoli niso videle.

Pučisti so ga na hitro pokopali v grobnici njegovega sorodnika.

Predsednik Kube Fidel Castro je dejal, da je bil Allende ubit.

Jasno je, da je Allendeja odstranil Pinochetov režim, ki je na oblast prišel s silo.

Z državnimi častmi je bil ponovno pokopan leta 1990 po končanju vladavine okrutne vojaške hunte.

Jasno je le, da je Allendeja odstranil Pinochetov režim, ki je na oblast prišel s silo.

Takoj zatem so uvedli skrajno neoliberalni model gospodarstva, ki je koristil predvsem najbogatejšim.

In, seveda: Združenim državam Amerike.

Politična kariera v Čilu priljubljenega Salvadorja Allendeja je kljub temu trajala več kot 40 let, zato je v latinskoameriških družbah pustil neizbrisen pečat.

Najpomembnejšo vlogo je odigral v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Kot kandidat levice, Gibanja narodne enotnosti, ki so ga osnovali socialisti, komunisti, radikalci in demokrščanski disidenti, je septembra 1970 zmagal na volitvah s 36,3 odstotka glasov in začel mandat 3. novembra 1970 ter tako postal 29. predsednik Čila.

Allende je sprožil program neodvisnosti, razvoja in usmerjenosti države k socializmu preko procesa postopnih in demokratičnih družbenih sprememb.

Salvador Allende je bil prvi marksistični politik izbran za predsednika države na volitvah.

S svojo politiko agrarne reforme, nacionalizacije rudnih bogastev in pravične razdelitve bogastva je poskrbel za napredek najšibkejših, hkrati pa je ogrozil interese buržoazije in tujih, posebej ameriških družb.

Leta 1973, v upanju, da se bo uprl največji gospodarski katastrofi v zgodovini Čila, se Allende in njegova vlada poskušata izvleči iz stagnacije.

General Pinochet je 11. septembra 1973 izvedel državni udar ob vojaški pomoči ZDA.

Rezultat je bila hiperinflacija, ki je izzvala veliko nezadovoljstvo pri ljudeh.

V takih okoliščinah je čilski predsednik Allende, ki je verjel, da je lojalen oficir, razglasil Pinocheta za poveljnika vojske.

Ta pa je 11. septembra istega leta izvedel državni udar ob vojaški pomoči ZDA. Washington naj bi mu za to opravilo dal 10,9 milijonov dolarjev.

Istega dne so pučisti 72 njegovih najbližjih Allendejevih sodelavcev ujeli in jih postrelili.

Ustanovljena je bila vojaška hunta, saj je bila vlada sestavljena iz izbranih ljudi, ki so poveljevali državnemu udaru, z Avgustom Pinochetom na čelu.

Hunta je razglasila izredno stanje in razpustila parlament.

Pinochet je, da bi uničil marksistično preteklost Čila, takoj ustanovil tajno policijo z imenom Uprava nacionalne obveščevalne službe ali DINA, ki se je hitro infiltrirala v vse pore čilske družbe z nalogo, da ujame vse Allendejeve pristaše in nasprotnike režima.

Ocenjujejo, da je bilo v času Pinochetove vojaške hunte zajetih 130.000 Čilencev in tujih državljanov, od katerih so mnoge mučili in ubili.

DINA je ustanovila tajna taborišča, v katerih je zverinsko mučila in ubijala zapornike.

V prvih mesecih Pinochetove oblasti so bili zapori in taborišča tako polni, da so za ta namen uporabljali tudi športne stadione, ladje in vojaške komplekse.

Ocenjujejo, da je bilo po njihovem nalogu zajetih 130.000 Čilencev in tujih državljanov, od katerih so mnoge mučili in ubili.

Šele ko je v ZDA predsedniški mandat dobil Jimmy Carter, ki je obtožil Pinocheta za zločine, so ZDA nekoliko spremenile politiko do te države.

Leta 1977 je Komisija za človekove pravice Združenih narodov prvič obsodila Pinochetov režim za kršenje človekovih pravic.

Pinochet pa je z zakonom o amnestiji zaščitil vse oficirje, ki bi jim lahko sodili za storjena hudodelstva - izvajanje terorja, mučenje in represijo med krvavim, fašističnim režimom.

Odredil je tudi, da se prikrijejo dokazi o kršitvah človekovih pravic in ubitih v taboriščih smrti. Več sto trupel je bilo ekshumirano in odvrženo v Tihi ocean.

To je torej tisto, česar se tisti, ki se skrivajo za masko »libertarcev« veselijo in si srčno želijo.

Hvalijo pučiste, množične morilce in fašiste, vse to pa v imenu »svobode«.

Nič novega.

Toda dobro je vedeti, da tudi slovenski »libertarci« v resnici spadajo v ta najbolj zavržen del družbe.

Zato se je dobro spomniti tudi izročila iz satiričnega video posnetka, na koncu besedila, ki se žal vse bolj spreminja v vsakdan slehernika na Slovenskem.

Kar pa se Slovenije tiče je odbito in nesprejemljivo že to, da nekdo, ki se ima za libertarca, poveličuje režim, ki je po državnem udaru pobil 130.000 ljudi.

Toda kako potem označiti potezo predsednika vlade, ki tvit s tem poveličevanjem poobjavi in s tem izrazi svoje strinjanje?

Kako potem označiti potezo predsednika vlade, ki tvit s tem poveličevanjem poobjavi in s tem izrazi svoje strinjanje?

Da je Janša fašist, kličejo po slovenskih trgih, nekateri pa še vedno menijo, da gre za pretiravanje in da janšisti niso fašisti. Ter da janšizem ni isto kot fašizem.

Ampak tu je sedaj še ena izvirna poteza slovenskega predsednika vlade, poveličevalca puča v Čilu in Pinočetovega režima, nasprotnika demokracije, z eno besedo - prvega med janšisti.

Ki dokazuje, da so janšisti z vsakim dnevom bolj - res fašisti.

Delite članek