Cepivo AstraZenece je odprlo vrata revolucionarni metodi, ki bi lahko bistveno izboljšala zdravljenje raka

Že skoraj dve leti trajajoča pandemija je ustavila svet in nas soočila s številnimi problemi.

Toda vse slabo pogosto prinese tudi kaj dobrega in tako je tudi v tem primeru.

V času pandemije je bilo namreč narejenih ogromno raziskav, nekatere pa sedaj obljubljajo velik napredek tudi pri zdravljenju raka.

Mice helping out again ⁦@evi1603⁩ Will people refuse this one too? https://t.co/OVzsj1Tffu

— Andreas Sideridis MD (@andythekiddoc) September 7, 2021

Poleg podjetja Pfizer, ki že preizkuša svoje cepivo proti raku na podlagi tehnike mRNA sedaj poskuša z novim pristopom tudi britansko-švedsko podjetje AstraZeneca.

Ekipa, ki stoji za cepivom Oxford-AstraZeneca proti koronavirusni bolezni covid-19, je namreč z istimi tehnikami ustvarila cepivo, ki bi lahko potencialno spremenilo zdravljenje raka.

Raziskovalci so z uporabo iste tehnologije virusnih vektorjev, ki je bila uporabljena v cepivu proti covidu-19 zasnovali cepivo v dveh odmerkih proti raku.

Najprej so ga preizkušali na miših.

Ugotovili so, da cepivo povzroči povečanje ravni protitumorskih T celic in zmanjšanje tumorjev.

Cepljenje cilja na posebne strukture, znane kot beljakovine MAGE, ki jih najdemo na površini številnih vrst raka.

»Iz naših prejšnjih raziskav smo vedeli, da beljakovine tipa MAGE delujejo kot rdeče zastavice na površini rakavih celic, da bi pritegnile imunske celice, ki uničujejo tumorje. Proteini MAGE imajo kot tarče cepiva prednost pred drugimi antigeni raka, saj so prisotni na številnih vrstah tumorjev,« je dejal Benoit Van den Eynde, profesor imunologije tumorjev na Univerzi Oxford.

Team behind Oxford Covid jab to test cancer vaccine in humans - The Times of London https://t.co/qLCVm1yPVl

— Sheldon Kerzner (@sheldonbk) September 3, 2021

»To razširja potencialne koristi tega pristopa za ljudi z različnimi vrstami raka. Pomembno je, da antigeni tipa MAGE niso prisotni na površini normalnih tkiv, kar zmanjšuje tveganje za neželene učinke, ki jih povzroča imunski sistem, ki napada zdrave celice,« opozarja Benoit Van den Eynde.

To tehniko bi lahko kombinirali z imunoterapijo proti PD-1, ki je prav tako obetavna metoda zdravljenja raka, ki deluje tako, da »odstrani zavore« protitumorskim T celicam in jih spodbudi k ubijanju rakavih celic.

Vendar pa se je doslej izkazalo, da je ta imunoterapija v veliki meri neučinkovita, deloma zaradi nizke ravni celic T pri večini bolnikov z rakom.

Prav na tem mestu bi lahko tehnologija, »izposojena« iz razvoja cepiva AstraZenece pomagala povečati raven celic CD8+ T, ki se borijo proti raku.

»Naša cepiva proti raku izzovejo močne odzive celic CD8+ T, ki se infiltrirajo v tumorje in kažejo velik potencial pri povečanju učinkovitosti terapije z blokado imunskih kontrolnih točk in pri izboljšanju rezultatov pri bolnikih z rakom,« poudarja profesor Adrian Hill, direktor Inštituta Jenner na Univerzi v Oxfordu.

Ekipa zdaj načrtuje začetek prvega kliničnega preskušanja cepiva, uporabljenega v kombinaciji z imunoterapijo proti PD-1 pri 80 bolnikih.