sobota, 05. oktober 2024 leto 29 / št. 279
Ameriška vojska končno zapušča Irak? Pentagon: »Ne gre za popoln umik«
Washington bo v naslednjih 12 mesecih končal mednarodno misijo pod vodstvom ZDA v Iraku, piše v skupni iraško-ameriški izjavi, izdani sredi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu, ko si Izrael in Hezbolah izmenjujeta ogenj in grozita s širitvijo konflikta v Gazi.
Po intenzivnih pogovorih med iraško visoko vojaško komisijo, ZDA in mednarodno koalicijo bo ameriška vojaška misija prešla na dvostransko varnostno partnerstvo, je sporočeno.
US Embassy in Iraq SURROUNDED by thousands of protestors pic.twitter.com/JcHmVtQzYb
— COMBATE | (@upholdreality) September 28, 2024
Postopna ukinitev ameriške vojaške prisotnosti v tej državi bo trajala do septembra 2025, medtem ko se bo koalicijska okupacija z nafto bogatih območij sosednje Sirije nadaljevala vsaj do septembra 2026, da bi »preprečili vrnitev teroristične grožnje ISIS,« so dodali v izjavi.
Komisija bo delala na mehanizmih, potrebnih za olajšanje prehoda in »zagotovitev fizične zaščite koalicijskih svetovalcev, prisotnih v Iraku,« so sporočili.
Have you seen this?https://t.co/QwA9mDzyAo
— Dianelos Georgoudis (@DianelosG) January 6, 2024
Pentagon pa je poudaril, da čeprav se misija ZDA spreminja, to ne pomeni njenega popolnega umika.
»Ne, ZDA se ne umikajo iz Iraka. Naš odtis v državi se bo samo spremenil,« je dejala tiskovna predstavnica Pentagona Sabrina Singh.
US outlines Iraq ‘withdrawal’ plan, to be completed by September 2025.
— Alternative News (@AlternatNews) September 28, 2024
The prime minister of Iraq says American troops are no longer needed in the country.
Pentagon spokesperson Sabrina Singh told reporters at a press briefing on Friday: “No, the US is not withdrawing from… pic.twitter.com/tROXQcu1yp
Bagdad se že najmanj devet mesecev uradno pogovarja o umiku ameriških vojakov, podobni pozivi iraških uradnikov pa trajajo že leta.
Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani je prejšnji teden v intervjuju za Bloomberg dejal, da Irak ne potrebuje več ameriških vojakov na svojem ozemlju.
This was us, this was me. On my profile landing page is a small video of myself in Iraq. I was one of the few soldiers who managed to sneak a camera into the combat zones. I have over 20 hours of footage the world has never seen, I will never show it.
— Noctis Draven (@DravenNoctis) September 24, 2024
Maybe when I die I will… pic.twitter.com/JgRsbh2rVf
»Irak leta 2024 ni enak Iraku leta 2014. Od vojn smo prešli k stabilnosti,« je dejal.
ZDA so napadle Irak leta 2003 in trdile, da ima država orožje za množično uničevanje – gre za trditev, za katero se je kasneje izkazalo, da je lažna.
There was no plan for Iraq, no plan for Afghanistan, no plan for Vietnam, and there's no actual plan for Ukraine. They'll just walk away.
— Chay Bowes (@BowesChay) September 23, 2024
When you realise how shambolic the US war machine is
It's terrifying. pic.twitter.com/peqPKXFGQD
Ameriška kampanja bombardiranja »šoka in strahu« je opustošila velike dele Iraka in strmoglavila vlado Sadama Huseina, državo pustila v kaosu in ustvarila plodna tla za ekstremistične skupine, kot je Islamska država.
In Iraq after the US invasion, and throughout the Middle east, we saw similar conditions obtain, as Arab countries shifted away from “Arab Socialism” and towards programs spearheaded by the IMF, World Bank etc.
— Greg Magarshak (@GregMozart) September 29, 2024
Leading to huge concentrations of wealth:https://t.co/tEEYgXJkC1
Po širjenju Islamske države v delih Sirije in Iraka leta 2014 so se ameriške enote vrnile v državo.
Koalicijske vojaške operacije so končane leta 2021, tako da je približno 2500 ameriških vojakov ostalo stalno prisotnih v Iraku.
Libya and Syria had most of hese as well?
— Cuckoo for ConCon (@CuckooForConCon) January 9, 2024
Nepripravljenost ZDA, da odidejo iz Iraka je lahko povezana s strahom pred podobnimi katastrofalnimi posledicami, kot jih ima umik ZDA iz Afganistana, ugotavlja »Bloomberg«.
V zadnjih mesecih so bili ameriški vojaki ranjeni v raketnih napadih na ameriška vojaška oporišča v Iraku in Siriji sredi povečanih napetosti zaradi izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi.