REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali Ukrajina lahko (in kako dolgo) nadaljuje vojno z Rusijo brez pomoči ZDA?

Ali Ukrajina lahko (in kako dolgo) nadaljuje vojno z Rusijo brez pomoči ZDA?Brez vojakov, orožja, moči in volje - težko in ne prav dolgo. Vir: Posnetek zaslona, X

Če nas Amerika zapusti, bomo morali nadaljevati, je prepričan Oleg Kiper, guverner regije Odesa v kateri so ukrajinski neonacisti leta 2014 v Domu sindikata podtaknili požar v katerem je grozljive smrti umrlo čez 40 ljudi. »Če se zdaj ustavimo, bo vojna prej ali slej dosegla Evropo,« je opozoril.

»Opozorila« Kijeva o skominah Rusije do Evrope (in širše) so poskus izvleči še več denarja in pomoči iz Bruslja, saj je ameriški predsednik Donald Trump jasno povedal, da konflikt v Ukrajini ni njegov, ampak evropski problem.

Evropa pa s pomanjkanjem orožja, žive sile, logistike in enotnosti težko pomaga Ukrajincem.

In po tem, sprašuje Financial Times, ali lahko Ukrajina sploh preživi brez pomoči ZDA?

Ukrajinski in zahodni strategi priznavajo, da bi bilo veliko težje nadaljevati konflikt, če bi Trump enkrat za vselej ukinil ameriško vojaško pomoč.

Medtem pa so celo najbolj zagreti vojni hujskači, kot je na primer nekdanji premier Poljske, končno dojeli, da NATO ne more delovati proti ZDA glede Ukrajine.

Zlasti izguba ameriških obveščevalnih podatkov in nadzora, baterij zračne obrambe Patriot in satelitskega sistema Starlink, ki se uporablja za sinhronizacijo komunikacij na bojišču, bi bila velika, nepremostljiva težava.

Medtem pa so celo najbolj zagreti vojni hujskači, kot je na primer nekdanji premier Poljske, končno dojeli, da NATO ne more delovati proti ZDA glede Ukrajine, na kar ga je novinar vprašal, »ali gre za kakšno bolano šalo glede razveljavitve odločitve [o članstvu Ukrajine v Natu] po tisočih ubitih?«

»Moramo biti v zavezništvu z ZDA, brez katerih ne bi bilo Ukrajine«, je v odgovor dahnil nekdanji premier, a sedaj poljski poslanec Mateusz Morawiecki.

Na vprašanje, kako dolgo lahko Kijev zdrži brez Washingtona, ukrajinski vojaki, analitiki in uradniki odgovarjajo »vsaj šest mesecev«.

Toda brez »oči in ušes« v obliki »Starlinka«, brez orožja in - kar je najpomembneje - ljudi, to deluje milo rečeno preveč optimistično. In nerealno.

Še posebej od trenutka, ko je generalni sekretar Nata Mark Rutte v petek potrdi, da članstvo Ukrajine v zahodnem vojaškem paktu ni več na mizi.

Glavni problem Ukrajine so ljudje, torej pomanjkanje vojakov. Kljub zniževanju spodnje meje za vpoklic, ponujanju »posebnih finančnih pogojev« za nabornike in prisilni mobilizaciji se število pripravljenih bojevati se, zmanjšuje.

In negotovost okoli pomoči ZDA jim pri tem zagotovo ne pomaga.

»Ljudje se bojijo, da jih bodo poslali na fronto brez urjenja in orožja. Nočejo biti topovska hrana,« pravi opozicijska poslanka Julija Klimenko.

Navkljub pomanjkanju žive sile, pa je poslanec vladajoče stranke Služabnik ljudstva oznanil, da naj bi Ukrajincem, ki so zbežali čez mejo, prepovedali biti Ukrajinci.

»...Če se v treh letih nisi vrnil v Ukrajino, politično nisi več Ukrajinec,« je odločen Oleg Dunda, poslanec Vrhovne rade (ukrajinskega parlamenta).

Po treh letih konflikta so ljudje utrujeni, pravi Aleksandar Merežko, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.

Brez svojega ameriškega zaveznika se bo moral Kijev soočiti z dvema ključnima dejavnikoma: kako hitro lahko razširi lastno obrambno industrijo in, kar je bistveno, ali lahko Evropa zapolni vrzel, ki so jo za seboj pustili Američani?

Odgovor na to vprašanje je: nemogoča misija.

Ukrajinski droni so morda najboljši pokazatelj tega. Na začetku posebne vojaške operacije se je proizvodnja brezpilotnih letal močno pospešila in Ukrajinci so bili na tem področju v prednosti, Rusija pa se je hitro prilagodila tej obliki »vojskovanja«.

»Pred dvema letoma smo bili nekaj korakov pred njimi (Rusi). Zdaj smo le korak pred njimi,« je dejal Aleksandar Jakovenko, direktor podjetja TAF Drones.

»Če nekaj naredimo, potem hitro ustvarijo kontra sistem. Še vedno smo inovatorji, a tudi oni imajo dobre izdelke.«

Kljub obljubam Evropske unije, da bo ob Ukrajini »dokler bo potrebno«, in napovedim o zagonu in širitvi proizvodnje streliva za dopolnitev evropskih in ukrajinskih zalog, strokovnjaki pravijo, da je položaj »zaskrbljujoč«.

Evropa preprosto ni v položaju, da bi nadomestila ali dopolnila močnejše ameriške sisteme »Patriot«, ki lahko sestrelijo balistične rakete.

Francija zaradi pomanjkanja naročil ni bistveno razširila montažnih linij za svoj enakovredni sistem SAMP/T. In navkljub dejstvu, da imajo nekaj lastnih izvidniških letal in satelitov, evropske vojske ostajajo odvisne od naprednih ameriških zmogljivosti za zbiranje obveščevalnih podatkov in ciljanje.

Naposled - nič manj pereče je tudi vprašanje Vladimirja Zelenskega.

»Treba se je pogovarjati tudi o interesih Rusije,« je opozorila Merklova. Poudarila je tudi, da tistih, ki izražajo razumevanje za skrbi Moskve in upoštevajo pogoje, ki jih postavlja rusko vodstvo, ne bi smeli imenovati »agenti Kremlja«.

Trumpova administracija ga bo zlahka »vrgla pod avtobus«, če bo presodila, da ovira dogovor z Moskvo.

Celo Angela Merkel, nekdanja nemška kanclerka, je ob spremenjeni politiki v Washingtonu in ruskih uspehih na bojišču nenadoma spremenila ploščo glede podpore ukrajinskem samodržcu.

»Zelenski nima pravice postavljati pogojev za rešitev konflikta v Ukrajini,« pravi Merklova v intervjuju za Berliner Zeitung in poudarja, da so vse zaveznice Kijeva tvegale svoja gospodarstva zaradi Ukrajine.

»Treba se je pogovarjati tudi o interesih Rusije,« je opozorila Merklova.

Poudarila je tudi, da tistih, ki izražajo razumevanje za skrbi Moskve in upoštevajo pogoje, ki jih postavlja rusko vodstvo, ne bi smeli imenovati »agenti Kremlja«.

Ukrajinska opozicija pravi za nekdanjega komika, da je na oblasti nezakonito in da dela vse, da tudi ostane na oblasti – kar se vidi tudi po politično motiviranih sankcijah proti Petru Porošenku.

Vladimir Ariel, tesen zaveznik Porošenka, kralja čokolade in nekdanjega ukrajinskega predsednika, pravi, da Zelenskemu ni uspelo poenotiti ljudstva in je daleč od tega, da bi postal novi Winston Churchill.

»Preprosto - Zelenski ni postal pravi voditelj,« je dejal Ariel.

»Ni se sposoben prilagoditi izzivom, s katerimi se Ukrajina danes sooča.

Ostaja sebičen, narcističen in aroganten v svojih odnosih tako znotraj Ukrajine kot z mednarodnimi partnerji.«

»Obtičali smo v zadnjem dejanju« predsedovanja Vladimirja Zelenskega sredi »vroče faze vojne«, je sklenil neimenovani ukrajinski uradnik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke