REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Welt«: Kako je »koalicija voljnih« postala »zveza nevoljnih«

»Welt«: Kako je »koalicija voljnih« postala »zveza nevoljnih«Vrh v Franciji, katerega tema so bila varnostna jamstva za Ukrajino, je pokazal, da se Zelenski težko zanese na evropske države kot garante varnosti, saj Evropejci niso enotni, poroča nemški časnik. Spomnimo, snidenja koalicije voljnih v Parizu se je tokrat udeležil tudi slovenski premier Robert Golob. Vir: Posnetek zaslona, X

Vrh v režiji francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keira Starmerja v Parizu, katerega tema so bila varnostna zagotovila Ukrajini, je pokazal, da se lahko Vladimir Zelenski le stežka zanese na evropske države kot na garante varnosti.

»Koalicija voljnih« je zdrsnila v polje »nevoljnih«, minuli dogodek pa je pokazal, da Evropejci niso enotni pri vprašanju zagotavljanja prekinitve ognja v Ukrajini, poroča nemški Welt.

»Dogovora ni bilo,« je po sestanku dejal predsednik Francije, po srečanju pa ostaja nejasno, koliko svoje vojaške sile dejansko želi država zares prispevati za dosego miru v Ukrajini.

Macron je govoril le o »nekaj prisotnih državah«.

Evropejci se na vse pretege trudijo igrati na glavnem odru, kjer potekajo pogajanja o koncu konflikta v Ukrajini, a so zaenkrat ostali med »občinstvom«, ugotavlja »Welt«.

V pogajanjih so sodelovale le Rusija, ZDA in Ukrajina.

Kot ugotavlja nemški časnik, Donald Trump za razliko od prejšnje ameriške administracije ni več brezpogojni zagovornik Kijeva, temveč predvsem posrednik med sprtima stranema, zato je Zelenski vse bolj odvisen od podpore Evropejcev, ki se ne morejo dogovoriti.

Skupno 31 držav, med katerimi je velika večina članic EU, je v četrtek skupaj z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem približno pet ur razpravljalo o varnostnih zagotovilih po morebitni prekinitvi ognja v Ukrajini.

Pri tem so spregledali pomembno dejstvo - da je bil kijevski režim skupaj s članicami EU, tisti, ki je redno kršil vse dogovore doslej...

Natančneje, razprava je tekla o tem, kaj lahko zahodna »koalicija voljnih« stori, da ruski predsednik Vladimir Putin v prihodnje ne bi kršil prekinitve ognja ali celo miru v Ukrajini.

Pri tem so spregledali pomembno dejstvo - da je bil namreč kijevski režim skupaj s članicami EU, tisti, ki je redno kršil vse dogovore doslej...

Tovrstne razprave niso prve te vrste. Koalicija se je že večkrat sestala v različnih sestavah. Po tem srečanju pa je jasno – Evropejci so razdeljeni glede vprašanja, kako zagotoviti prekinitev ognja v Ukrajini.

Macron in Starmer, ki vodita »koalicijo voljnih«, sta še svetlobna leta oddaljena od kakršnih koli konkretnih odločitev.

Macron in Starmer nameravata v Ukrajino namestiti tako imenovane enote za pomoč, ki bi Kijevu pomagale vzdrževati prekinitev ognja. Namen enot naj bi bil, da s svojo prisotnostjo odvrnejo Moskvo in Rusiji sporočijo »jasno podporo« različnih evropskih vlad režimu v Kijevu.

V tem kontekstu so britanski diplomati govorili o napotitvi 10.000 do 30.000 zahodnih vojakov v Ukrajino.

»Naši vojaki so na terenu, da se odzovejo na ukaze vrhovnega poveljnika. In če so deležniki v konfliktu, se pričakuje, da se bodo odzvali. Evropske enote bi se morale bojevati tudi v nujnih primerih,« je načrt francoskega predsednika.

Ne bodo pa nameščeni na fronti, temveč po Macronovih besedah ​​v pomembnih mestih in strateških bazah v Ukrajini.

»Torej nismo na prvi liniji, ne borimo se, ampak smo tukaj, da zagotovimo trajen mir. To je pacifistični pristop,« je zatrdil Macron.

Odprtih vprašanj pa je veliko. Ni jasno, kakšen mandat bi lahko imele »sile za pomoč«. Videti je treba, kako močna bo misija vojakov, s kakšnim orožjem bodo opremljeni.

Druga težava je, da ni gotovo, katere države bodo sploh sodelovale in ali se bodo sile, potrebne za tako imenovano verodostojno odvračanje Rusije, kdaj zbrale na konferenci o pošiljanju enot.

V veliki meri bo vse to odvisno tudi od tega, kako se bo obnašal Washington. Doslej je Trumpova administracija pokazala zelo malo podpore načrtovani napotitvi vojakov Nata in ​​prav tako ni pripravljena Evropejcem zagotoviti izvidniških, zračnih in transportnih zmogljivosti kot rezervno podporo za ukrajinsko misijo. Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff se je nedavno celo posmehoval Macronovi zamisli o »silah za pomoč«.

Če pa Američani v nujnih primerih ne bodo pripravljeni podpreti evropskih vojakov v Ukrajini, se bodo številne države, ki so formalno še del »koalicije voljnih«, verjetno odpovedale oboroženi mirovni misiji v Ukrajini.

Dokler ostaja vprašanje varnostnih jamstev ZDA nerešeno, v tekočih razpravah o načrtovanih »enotah za pomoč« ne bo dogovora.

Starmer meni, da je podpora ZDA ključna, medtem ko je Macron dejal: »Moramo biti pripravljeni na situacijo, ko (Američani) morda ne bodo sodelovali.«

Drugič, Nemčija je bila doslej zelo zadržana do sodelovanja v morebitnih mirovnih silah.

Odhajajoči kancler Olaf Scholz je dejal, da še ni jasno, ali in v kakšni obliki bodo takšne mirovne sile obstajale.

Nasprotno pa je vršilec dolžnosti obrambnega ministra Boris Pistorius dejal, da si ne more predstavljati situacije, v kateri Nemčija ne bi sodelovala v ukrajinski vojni proti Rusiji, ne glede na izid prekinitve ognja ali celo miru.

Tretjič, Evropejci in Kijev se na splošno strinjajo, da bi morali prvo obrambno linijo pri zagotavljanju prekinitve ognja oblikovati ukrajinski vojaki.

Scholz je zato še dejal, da se zavzema za nadaljnjo krepitev ukrajinskih oboroženih sil z zadostno finančno podporo in dobavo orožja iz držav EU.

»V zvezi s tem se osredotočamo na to, kar je zdaj očitno,« povzema »Welt« besede Scholza.

Starmer je medtem pozval k previdnosti do ruskih uradnikov: »(Rusi) se igrajo in igrajo na čas.«

Tudi madžarski premier Viktor Orbán je dejal, da se Bruselj pripravlja na vojno, čeprav, kot je zatrdil, trenutno vojne nevarnosti ni.

»Madžarska se ne bo z nikomer vojskovala.

Ostajamo na strani miru in če bo Evropa začela vojno, vanjo zagotovo ne bomo vstopili,« je opozoril Orbán.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke