sobota, 18. januar 2025 leto 30 / št. 018
Stoltenberg brani NATO: Trdi, da se je Alijansa poskušala pogovarjati z Rusijo
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na vprašanje, kako so napake Čezatlantskega zavezništva iz preteklosti vplivale na razmere v Ukrajini, poskušal opravičiti to vojaško zavezništvo, oziroma njegove težnje po širitvi na vzhod evropske celine, kar je bil posledično neposreden povod za začetek ruske posebne vojaške operacije.
»Ne, nisem zadovoljen s tem, kar se dogaja v Ukrajini. Odločitev Nata o širitvi ne more biti izgovor za Rusijo. Tudi če se strinjamo, da je NATO naredil nekaj napak, da je v preteklosti ravnal narobe, to še vedno ne opravičuje Rusije,« se je zmrdoval Stoltenberg v pogovoru z novinarji ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
Stoltenberg explained everything:
— Victor vicktop55 (@vicktop55) September 21, 2023
- It’s not NATO that is aggressively expanding to the east, it’s the East that is joining NATO!
Well done, Stoltenberg. Now everything has become clear! It was not Russia that invaded Ukraine, but Ukraine that entered Russia. Only in… pic.twitter.com/Qptf6cK7lX
Generalni sekretar je izpostavil, da je zelo nevarno zahtevati, da nekatere države ne vstopijo v zvezo NATO, pri čemer je namigoval na rusko zahtevo glede ukrajinskega članstva.
»To pomeni, da če si majhna država v Evropi, ne moreš izbirati svoje poti,« je pojasnil.
Stoltenberg admits: #Russia went to war to prevent #NATO expanding up to its borders. pic.twitter.com/Zf8qQeCLa9
— tim anderson (@timand2037) September 15, 2023
Navedel je tudi, da si je NATO v letu 2021 diplomatsko prizadeval za vzpostavitev dialoga z Rusijo, da bi se najdla rešitev krizne situacije pred spopadom z Ukrajino.
»Rusijo smo povabili k dialogu. Nemogoče je bilo sprejeti njihov ultimat (o neširjenju zavezništva), vendar smo resnično želeli sesti za pogajalsko mizo in najti diplomatsko rešitev za krizo, nastalo leta 2021,« je poudaril Stoltenberg.
"Many conflicts last longer than originally expected." "We must prepare for a protracted conflict in Ukraine," he said.
— Djole (@onlydjole) September 17, 2023
Stoltenberg also opposed a ceasefire and a truce. At the same time, he notes that NATO is trying to achieve "quick peace", pic.twitter.com/EQCUlYc8Zh
Rusija je namreč konec leta 2021 objavila osnutek sporazuma o varnostnih jamstvih z Natom in ZDA, kjer je predlagala ustavitev širitve Severnoatlantskega zavezništva in vključitve Ukrajine vanj ter da pakt preneha z vojaškimi aktivnostmi na ozemlju Ukrajine in drugih držav Vzhodne Evrope, Zakavkazja in Srednje Azije.
"[Putin] went to war to prevent NATO, more NATO, close to his border" - NATO Secretary-General Jens Stoltenberg #UkraineRussiaWar@masspeaceaction @codepink @No2NatoNo2War @nytimesworld @BostonGlobe @latimes @washingtonpost @justfp @FCNLworld @cnni @maddow https://t.co/qdWEEI0rfp
— This Old Man (@DieseGreis) September 21, 2023
ZDA in NATO sta ruske predloge zavrnila in 26. januarja 2022 poslala odgovor Moskvi, da bi se ruska posebna vojaška operacija začela mesec dni pozneje, ker po besedah predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina Rusiji ni ostala druga možnost – Zahod je ustvaril varnostna tveganja, zato se je bilo nemogoče odzvati z drugimi sredstvi.
Why the US world supremacy is the most important to Stoltenberg?
— T Blaskovits (@T_Blasts) September 21, 2023
Why half a million Ukrainien had to die for the weakening of Russia?
China or Russia never threatened NATO. Why the European countries have to sacrifice themselves for American interests?
Kako NATO pod taktirko Washingtona pred našimi očmi sprevrača dogodke iz ne tako davne preteklosti, lepo kaže sredin nagovor Bidnove kandidatke za naslednjo generalno sekretarko zahodnega vojaškega pakta.
Ursula von der Leyen, zaenkrat še v vlogi šefice Evropske komisije je namreč na podelitvi nagrad Atlantskega sveta, ne da bi z eno samo besedo omenila, da so to storile ZDA, govorila o tem, kako je jedrska bomba »izbrisala Hirošimo do tal«.
Nato je v isti sapi dodala, da »Rusija grozi, da bo ponovno (!) uporabila jedrsko orožje.«
Meet the new Nation-state secretary after Stoltenberg. She fits perfectly the job.
— Dejan Micevski (@Nasca977) September 21, 2023
Zdi se, da jim uspeva, da bodo kmalu tako Japonci kot del sveta, ki je pod vplivom zahodne propagande, začeli verjeti, da je Rusija odvrgla jedrsko bombo na Hirošimo.
Za tiste, ki jim dogodki iz polpretekle zgodovine niso blizu: »Ob koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle dve jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Eksplozija obeh bomb je skupno ubila od 129.000 do 226.000 ljudi, od katerih je bilo največ civilistov.«
(Opomba: Povzeto iz Wikipedie, zaenkrat še piše, da so ZDA bile prva in edina država, ki je odvrgla jedrsko bombo na drugo državo.)