Sami si postavljajo spomenike: Lažne navedbe v e-enciklopediji sprle Rupla in NSi

Pred novinarsko konferenco Nove univerze ob izidu Prispevkov za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti so nove spore med »osamosvojitelji« povzročili zapisi v e-enciklopediji, ki so nastali pod vodstvom njenega odgovornega urednika Dimitrija Rupla.

V uredniškem odboru je sodeloval tudi Janez Janša, za oba z Ruplom pa je značilno, da imata zelo »selektiven« spomin in se pogosto spomnita stvari, ki se niso zgodile, pozabljata pa na dogodke, ki so se zgodili.

Janez Janša je bil že pred leti znan po tem, da je »pozabil« kako se je v zaporu po aretaciji v procesu JBTZ prijazno v srbščini pogovarjal s preiskovalcem KOS-a Aleksandrom Vasiljevićem in kako mu je ta kupoval tudi sladolede in ga razvajal s češnjami, medtem ko je v svojih knjigah opisoval, kako so ga v zaporu mučili in celo zastrupljali s kavo.

Pozabil je tudi, kako je na koncu priznal svoja dejanja, kar je naposled omogočilo vojaškim sodnikom, da so obsodili vse, pri čemer je od trojice (Borštner, Janša, Tasić), ki so bili v zaporu, zadnji priznal – zdaj že pokojni David Tasić.

In ne Janša.

Toliko o pogumu Janše, ko je bil soočen s častniki JLA iz oči v oči.

Dimitrij Rupel pa je znan po tem, da vse zasluge za mednarodno priznanje Slovenije že od razglasitve slovenske neodvisnosti pripisuje skoraj izključno sebi in nekaj svojim najožjim sodelavcem, medtem pa pozablja na številne druge akterje, ki so dali svoj prispevek pri demokratizaciji in doseganju neodvisnosti Slovenije.

Toliko o tem.
(e-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti brez @radiostudent) pic.twitter.com/ihcLO8D1ol

— tozd (@tozd) June 23, 2021

Tako je Rupel v svoji različici polprtekle zgodovine pozabil tudi na pomembna študentska glasila, ki so odpirala pot v demokratizacijo družbe in pluralnost političnega življenja, kot sta Radio Študent in mariborska Katedra...

Katedra je bila zaradi kritik režima večkrat prepovedana na Slovenskem.

Ob tem je konec osemdesetih let doživela tudi zaplembe in prepovedi po drakonskuh sodnih procesih v Beogradu.

Spomnimo, 75-letni Dimitrij Rupel je ob tem nedavno, ob zgražanju strokovne javnosti, zasedel tudi mesto direktorja Javne agencije za knjigo.

Zanimivo je, da je Rupel v preteklosti, ko se je že razšel z Janšo, o njem zapisal nekaj zelo pikrih in kritičnih besed, ki pa jih v e-enciklopediji ni obudil in ne ponovil.

Pri zadnjih zapisih je zbudilo zgražanje tudi dejstvo, da je Rupel zmago Milana Kučana na volitvah za predsednika predsedstva leta 1990 označil za »edinstven primer v Srednji Evropi«, njena posledica pa da so bile tudi »nekatere težave, ki jih je Slovenija doživljala v gospodarstvu, pravosodju, medijih, šolstvu in zunanji politiki v drugi polovici devetdesetih let«.

Podobno jezo je povzročila Ruplova navedba, da je Lojze Peterle prvi zapustil Demos.

Oglasil se je celo predsednik NSi Matej Tonin, ki sicer ne slovi po tem, da bi imel ostra mnenja o »osamosvojiteljih.«

Tokrat pa si je vendarle upal biti nekoliko ostrejši do Rupla, ki sicer ni več član SDS, čeprav je z Janšo v zadnjem času obnovil sodelovanje.

»Ob navedbi, da je Lojze Peterle 'prvi zapustil Demos', ne morem reči drugega, kot da gre za evidentno laž, poskus reinterpretacije zgodovinskih dejstev ter osebno diskvalifikacijo enega izmed ključnih osamosvojiteljev. Da se to dogaja ob 30. obletnici osamosvojitve, je nesramnost brez primere,« je Peterleta branil predsednik NSi Matej Tonin.

Tonin Trdi, da e-enciklopedijo »lahko razume kot izraz želje po dodatni osvetlitvi osamosvojitvenih dogodkov.«

"Prvak NSi Matej Tonin pravi, da e-enciklopedijo lahko razume kot izraz želje po dodatni osvetlitvi osamosvojitvenih dogodkov."

— Tone Martinjak (@ToneMartinjak) June 23, 2021

V resnici pa gre seveda večinoma za postavljanje lastnih »knjižnih« spomenikov s strani samih osamosvojiteljev, ki si kot »zmagovalci« reinterpretirajo in nanovo pišejo zgodovino tako, da sebe kujejo v zvezde, svoje idejne nasprotnike pa dajejo v nič in pri tem zanemarjajo in teptajo vsem znana zgodovinska dejstva.

NSi so že vrvica za salame, samo prišlo jim še ni, že drugič.

— Viljem Rački (@ViljemR) June 23, 2021

Primerov o tem je na stotine.

Omenjena e-enciklopedija je pravzaprav kup brez reda nametanih zapisov, v katerih prevladujejo Ruplovi lirično-fantazijski zapisi.

Namesto, da bi na primer o zunanji politiki pisal na podlagi dejstev in sistematično, Dimitrij Rupel v svojem zapisu o slovenski zunanji politiki poljubno niza dejstva, skače z dogodka na dogodek, pomembne izpušča, ves čas pa obračunava z Danilom Turkom in celo protestniki na demonstracijah proti Janezu Janši.

To je kvečjemu literatura.

 pic.twitter.com/BFER07LJwS

— SabinaVader (@SabinaVader) June 22, 2021

Pa še to slaba in zavajajoča, ne pa izvor znanja in še najmanj pa vir preverjenih podatkov.

Vse to Ruplova e-enciklopedija vsekakor ni.

Pri tem Rupel seveda izpusti vse svoje napake, od zdrsov v odnosih z Italijo in Hrvaško do Vilniuške izjave, s katero je tudi Slovenija pod Ruplovo taktirko podprla nezakonit napad na Irak. 

Slovenskla e-enciklopedija je zato v veliki meri lažna enciklopedija.

Takšna bo tudi ostala, če tega projekta ne bo prevzela - stroka.