nedelja, 05. januar 2025 leto 30 / št. 005
Parada »strpnosti«: »Jelka, dedek Mraz in novo leto niso del tradicije islama in Bošnjakov!«
Predsednik Slovenije Borut Pahor je pravkar odlikoval odhajajočega slovenskega muftija Nedžada Grabusa.
Ta naj bi se odlikoval po tako veliki strpnosti, da si je v imenu celotne muslimanske skupnosti, ki jo vodi, zaslužil visoko državno odlikovanje v Sloveniji.
Zenica .. mene je iskreno sramota vas pic.twitter.com/jqDu9KF0pM
— baba daj vode (@omar_polo) December 28, 2021
Pri tem so bile islamskemu voditelju na Slovenskem s strani vladnikov in predsednika Republike spregledane njegove izjave, v katerih je napovedoval, da bo že čez kakšno desetletje v Sloveniji muslimanov več kot vseh ostalih.
Takšne izjave seveda ne zvenijo zelo strpno v nobeni družbi.
Tako kot svojčas niso zvenele niti izjave še enega Pahorjevega odlikovanca, ki je dobil višje priznanje kot mufti Grabus. Gre za kardinala Rodeta v času ostrih polemik glede gradnje prve mošeje na Slovenskem.
Pahor je temu človeku podelil zlati (oni imajo radi zlato) red za spodbujanje kulture medverskega dialoga pic.twitter.com/bIaC6YSvtM
— Boris Vasev (@borisvasev) December 29, 2021
Zanimivo je, da mufti Nedžad Grabus, zaslužen za uspešno dokončanje gradnjo mošeje v Ljubljani, kmalu odhaja v Sarajevo, kjer bo prevzel še pomembnejšo vlogo velikega sarajevskega muftija.
Nato pa bi se lahko povzpel celo na mesto reis ul uleme, najvišjega verskega in duhovnega poglavarja muslimanov v BiH.
Medtem poročila iz regije kažejo, da se muslimanska skupnost vse pogosteje ne obotavlja v javnosti paradirati z izrazi nestrpnosti (kot so na primer plakati - spodaj) tudi tam, od koder so v Slovenijo prišli.
Iz BiH pa v tem prazničnem času te dni prihajajo nič kaj »božična« sporočila o tem, da »jelka, dedek Mraz in novo leto niso del tradicije islama in Bošnjakov.«
Vse to je zapisano na ogromnih plakatih, ki jih je mogoče videti tudi v »multikulturni« Zenici, od koder so prišli mnogi muslimani, ki danes živijo v Sloveniji.
Sporen plakat je objavljen pred med lokalnim prebivalstvom priljubljenim nakupovalnim središčem.
crknite dušmani, ponižavate sebe time što podržavate pagane koji slave rođenje Krista koji se rodio u ljetnom periodu, uz paganske rituale i sujevjerja pic.twitter.com/Bdt4Ms6pfy
— sipahi (@honestlywdycare) December 28, 2021
Menda nihče ne ve, kdaj in kdo, konkretno, naj bi plakat z nestrpno vsebino postavil vsem na očeh...
Toda naj bi to in podobno propagandno gradivo financirala islamska skupnost.
Potem se je zgodilo nekaj, kar lokalni verski voditelji niso pričakovali: državljanska nepokorščina.
Zamislite u Širokom Brijegu natpis "Bajram Šerif Mubarek Olsun"!
— Ukrajinski Diplomata (@Bosnoslav) December 28, 2021
Naravno da ne možete.
Zato ne osuđujte građane Bužima.
Većinski katolički Široki Brijeg je jednako grad muslimana kao što je većinski muslimanski Bužim grad katolika.
Samo na tim principima možemo graditi BIH.
Mladi Bošnjaki, ki se ne strinjajo z desekularizacijo družbe in vse večjem vplivom islama, so se organizirali in sporne plakate - kmalu prepleskali.
Vse kaže, da so to, sodeč po njihovih majicah, naredili pripadniki civilnog združenja Bosanska čast iz Zenice.
Združujejo tudi veterane rata iz 90. letih, ki se je po razpadu Jugoslavije razvnel v BiH.
Organizator družbeno koristnega dela je, kot poročajo bosanski mediji, poslanec v federalnem parlamentu BiH Eldin Vraće.
Vraće je s prijatelji in somišljeniki z zlato barvo prebarval sporni plakat.
Hkrati je someščanom in v svet poslal jasno sporočilo: »Ljubi svoje, spoštuj tuje!«
— opet isto (@isto_opet) December 29, 2021
Ob sporočilu, ki je opominjalo vernike, da jelka, dedek Mraz in proslava novega leta niso del islamske tradicije, so drugi nič manj sporni plakati s svojimi sporočili pozivali muslimane k spoštevanju Korana in neposlušanju glasbe.
Odbita sporočila trdijo, da kri usahne ob poslušanju glasbe, dedek Mraz oziroma božiček pa preži na muslimanske otroke...
Ob vsem tem najbrž ni težko razumeti, zakaj si Hrvati in Srbi z delom skupne države (BiH), v katerem so takšna sporočila postala nekaj povsem običajnega - ne željo imeti skoraj nič...
Takoj so se seveda pojavili komentarji, v katerih kritiki vse, ki se strinjajo s propagando proti dedku Mrazu, jelkam in novemu letu sprašujejo, kako bi se počutili, če bi se pojavili plakati, na katerih bi pisalo, da »bajram, dimije in baklava niso del tradicije kristjanov.«
Baklava jeste tradicija bosanskih katolika za Božić, ostalo nije. Ali slavljenje Nove godine jeste ušlo u tradiciju i Bošnjaka. Čemu to mijenjati?
— Nedad Memić (@NedadMemic) December 29, 2021
Lokalna učiteljica je ob tem priznala, da otroci iz muslimanskih družin zelo radi pišejo dedku Mrazu, ker je to pač proizvod Coca-Cole, nek lokalni muslimanski verski poglavar pa je opozoril, da vsi Bošnjaki niso muslimani in da takšna sporočila škodijo vsem, predvsem pa mirnemu sožitju s sosedi.
Res pa je, da bi tudi v Sloveniji lahko naredili več za medversko strpnost.
Na Hrvaškem denimo obstaja zakonodaja, ki kaže: »Hrvaški državljani, ki obeležujejo različne verske praznike, imajo pravico, da v teh dneh ne delajo. To vključuje kristjane, ki praznujejo božič 7. januarja po julijanskem koledarju, muslimane v dneh ramazanskega bajrama in kurban bajrama ter Jude v dneh roš hašane in jom kipurja.«
Bravo za Zeničane!
— Mirnes Kovac (@MirnesKovac) December 28, 2021
Ovo što se desilo u Zenici i u Bužimu nije dio tradicije Bosne i Hercegovine, već su poruke koje služe Dodiku, Orbanu i raznim drugim desničarima. https://t.co/ftXG5ktYeC
Zelo podobno zakonodajo poznajo tudi v Srbiji, kjer manjšinam omogočajo, da svoje verske praznike - ne da bi si zato morali vzeti dopust - obeležujejo tako, kot si želijo.
Toda v Sloveniji muslimani, pravoslavci, Judje in še nekateri pripadniki verskih skupnosti, ki predstavljajo okoli 15 odstotkov prebivalstva - ne uživajo podobnih pravic.
Dok nam bukvalno ukidaju državu mi se koljemo oko jelke i Božića. Svaka nama čast, ovakvog naroda na svijetu nema.
— Ermin Zec (@zecermin) December 29, 2021
V Bosni in Hercegovini pa so skrb vzbujajoči pozivi proti praznovanju praznikov drugih narodov oziroma verstev.
Večina nas se namreč še kako dobro spomni, kako se lahko izbruhi nestrpnosti prelevijo v spopade, celo vojno.