petek, 28. februar 2025 leto 30 / št. 059
Obujanje meja Velike Madžarske z opero in žalnimi trakovi: Minister Anže Logar pa znova nič
Anže Logar in Viktor Orbán
Madžarski predsednik vlade se je znova znašel v središču pozornosti, potem ko je sodeloval pri svečani otvoritvi »zemljevida Velike Madžarske«, kot o tem poročajo številni svetovni mediji.
Uradno sicer, kot razlagajo predstavniki madžarske vlade, ne gre za takšen zemljevid, pač pa gre za zemljevid izgubljenih ozemelj Madžarske po prvi svetovni vojni.
Da so bila ta ozemlja večinoma poseljena s Srbi, Hrvati, Slovenci, Romuni, Slovaki in pripadniki drugih narodov, so ob tem na Madžarskem - pozabili.
[The Dream of a Greater Hungary]
— Slavic Affairs (@SlavicAffairs) June 8, 2020
Viktor Orbán, the Hungarian Prime Minister, a man I once truly respected for his political views, traditional values, and patriotism continually incites hatred and promotes the idea of a Greater Hungary. What's up with that? 1/3 pic.twitter.com/rzsUuxccBk
Anže Logar ni imel poguma, da sosednjo državo opomni, da je bilo povsem prav in v skladu s prav tedaj uveljavljenim Wilsonovim načelom samoodločbe, da ozemlja, večinsko poseljena s Slovenci in drugimi nemadžarskimi narodi – pripadejo njihovim državam, ne pa Madžarski.
Toda Anže Logar ni imel poguma, da sosednjo državo opomni, da je bilo povsem prav in v skladu s prav tedaj uveljavljenim Wilsonovim načelom samoodločbe, da ozemlja, večinsko poseljena s Slovenci in drugimi nemadžarskimi narodi – pripadejo njihovim državam, ne pa Madžarski.
Spomenik, ki ga je Viktor Orbán v »čast« izgube ozemelj na podlagi Trianonske pogodbe odkril 4. junija pa je tudi geografska karta, kjer so vrisana »izgubljena« ozemlja Madžarske, ki danes pripadajo Srbiji, Hrvaški, Sloveniji, Slovaški, Avstriji, Romuniji in Ukrajini.
Na spomeniku je tudi plošča, na kateri piše »Fiume – tengerre magyar«, kar bi v prevodu pomenilo »Reka – Madžarska do (Jadranskega) morja.«
Reka (Rijeka) je sicer postala del Madžarske leta 1868 s hrvaško-ogrsko pogodbo.
Orbán je v zadnjih letih večkrat provociral z zemljevidi Velike Madžarske oziroma Madžarske pred podpisom Trianonske pogodbe.
Madžarski nacionalisti tarnajo, da je pogodba, v katero je bila Madžarska kot poraženka vojne prisiljena, državi prisilno odvzela velik del madžarskega ozemlja.
V govoru, kjer je omenil, da je Madžarski velik del ozemlja nasilno odvzet, je Orbán dejal tudi, da je srečen, da bodo Madžari s Slovaki, Hrvati, Srbi in Slovenci gradili skupno prihodnost.
"Fiume - tengerre magyar", "Rijeka - Madžarska do morja", med drugim piše na novoodkritem spomeniku/zemljevidu. Orban in njegove mokre (mislim morske) sanje o veliki Madžarski.https://t.co/Kpb3shAjxH
— Boštjan Anžin (@BostjanAnzin) June 7, 2020
Vendar v sosednjih državah zaradi takšnega načina graditve skupne prihodnosti niso prav navdušeni.
Madžarski predsednik Janos Ader je sicer na spominski slovesnosti v parlamentu v Budimpešti poudaril, da Madžarska ni le stvar preteklosti, ampak tudi prihodnosti.
Kot je dejal, Madžarski ne more nihče odreči pravice do »nespremenjenih duhovnih meja naroda«, čeprav so se geografske meje spremenile.
Govoril je o posledicah pogodbe in poudaril, da ni prinesla miru niti ni spodbudila razvoja v regiji ali zmanjšala napetosti med narodi.
Mirovno pogodbo so 4. junija 1920 v palači Grand Trianon pri Versaillesu sklenile sile Antante in njihove zaveznice na eni strani, ter Madžarska kot naslednica poražene Avstro-Ogrske na drugi, veljati pa je začela 31. julija 1921.
Ader je ob tem tudi zavrnil kritike, da želi Madžarska revizijo meja.
»Spoštujemo svoje sosede, obenem pa želimo, da tudi oni spoštujejo nas in v njihovih državah živeče Madžare,« je poudaril.
Mirovno pogodbo so 4. junija 1920 v palači Grand Trianon pri Versaillesu sklenile antantne sile in njihove zaveznice na eni strani, ter Madžarska kot naslednica poražene Avstro-Ogrske na drugi, veljati pa je začela 31. julija 1921.
Iz trianonske pogodbe izhaja tudi današnja meja med Slovenijo in Madžarsko.
Orban bo med Madžari zasejal sovraštvo in nestrpnost do sosednjih narodov. Višek Orbanovega cinizma je, ko sosedam govori, da bi bil rad z njimi prijatelj. To je nekako v tem stilu..., sosed tvojo bajto bom si bom prilastil, sva pa vseeno frenda..., a ne...???pic.twitter.com/NTaSdU7vJy
— Viktor Balažič Jr. (@ViktorB64481774) June 8, 2020
Z Wagnerjem in žalovanjem za izgubljenimi ozemlji v prvi svetovni vojni pa se je začela tudi revizija rezultatov vojn in meja v ne tako oddaljeni Nemčiji, zato je zaskrbljenost mnogih razumljiva.
Trianonska pogodba je za številne Madžare ne glede na politično usmeritev boleča rana, ker jo občutijo kot veliko krivico.
Vendar nič ne kaže, da bodo takšni spomeniki umirili javnost.
Ob slovesnosti ob odprtju novega spomenika so po vzoru na Richarda Wagnerja skomponirali posebno opero, udeležencem pa so delili žalne trakove.
Z Wagnerjem in žalovanjem za izgubljenimi ozemlji v prvi svetovni vojni pa se je začela tudi revizija rezultatov vojn in meja v ne tako oddaljeni Nemčiji, zato je zaskrbljenost mnogih razumljiva.
Mi pa ne pišemo protestne note, ker ima @AnzeLog polne roke dela z blatenjem države v ‘svojem imenu’ in ker je naša vladna stranka @strankaSDS finančno odvisna od madžarskega vladnega vrha @StrankaSMC @stranka_DeSUS in @NovaSlovenija pa povsem nerelevantne in škodijo pro bono https://t.co/GT9GhnaCJ3
— Helena (@MajsanomF) June 7, 2020
V zvezi s tem je tudi nekdanja predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor naslovila pikro vprašanje na MZZ Hrvaške osupla nad dejstvom, da si aktualna madžarska oblast (znova) prisvaja Reko ...
Vendar slovenski minister Anže Logar ob tem grafičnem prikazu zgodovinske »kraje« menda madžarskega ozemlja znova ni imel dovolj poguma, da sosednjo državo opomni, da je bilo povsem prav in v skladu s prav tedaj uveljavljenim Wilsonovim načelom samoodločbe, da ozemlja, večinsko poseljena s Slovenci in drugimi nemadžarskimi narodi – pripadejo njihovim državam, ne pa Madžarski.
