Kultura dialoga pripomore k boljšemu položaju koroških Slovencev

V začetku marca so potekale volite v koroški deželni zbor. Te so pomembne, saj njegove odločitve vplivajo na položaj in življenje koroških Slovencev.

Inštitut za narodnostna vprašanja je organiziral podijsko diskusijo, na kateri so sodelovali dr. Marjan Sturm in dr. Daniel Wutti, pogovor pa sta vodila dr. Boris Jesih in dr. Danijel Grafenauer, oba raziskovalca na Inštitutu za narodnostna vprašanja.

Osrednja tema so bili rezultati volitev in kakšna je realnost koroških Slovencev danes.

Volitve v deželni zbor so potekale 5. marca 2023. Danes deželni zbor sestavlja 36 poslancev – koroški Socialdemokrati (SPÖ) s 15 poslanci, Svobodnjaki (FPÖ) jih imajo 9, ljudsko stranko (ÖVP) zastopa 7 kandidatov, preostalih 5 pa pripada stranki Team Kärnten.

V deželnem zboru v Celovcu bosta sedela vsaj dva deklarativno dvojezična Korošca, Franc Jožef Smrtnik in Hermann Srienz.

Najmočnejša stranka na Koroškem ostaja SPÖ (38,9 %), na drugem mestu je FPÖ (24,6 %) na tretjem mestu ÖVP (17,0 %) in na četrtem TM (Team Kärnten) z 10,1 %.

Žal se v koroški deželni zbor ni uvrstila stranka Zelenih, kjer je na prvem mestu kandidirala koroška Slovenka in državnozborska poslanka Olga Voglauer.

Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec za večjezičnost in transkulturno izobraževanje na Pedagoški visoki šoli na Koroškem je ocenil, da so bili volitve zanimive.

Želi si, da bi lahko slovenščina prišla bolj v ospredje in postala del javnega prostora.

Po njegovem mnenju bi bilo potrebno vprašanje, kdo velja za Slovenca preobrniti v kdo je tisti, ki dela za slovenščino in za vidno dvojezičnost. 

dr._grafenauer_in_dr._wutti.jpeg

Dr. Marjan Sturm, zgodovinar in politik, aktiven član slovenske skupnosti na Koroškem, je o rezultatih volitev in splošnemu stanju na Koroškem povedal: »Na Koroškem smo deležni veliko sprememb, ki mislim, da imajo opraviti tudi s širšim evropskim kontekstom. Avstrija je podvojila finančno podporo manjšini tako kot smo mi to desetletja zahtevali. Klima v deželi se je spremenila. Dialoški proces je pri nas prispeval k temu, da je nemški nacionalizem danes v defenzivi. Obstaja zavedanje, da je potrebno slovenščino ohraniti in jo ščititi. Pred 20 leti to ne bi bilo mogoče. Dialoški proces ima temelje, ki so nastali v zadnjih 10 do 15 letih in ima vsekakor vpliv na trenutno dogajanje.«

Integracijski model – ja ali ne?

Koroški Slovenci že tri desetletja na deželnozborskih volitvah ne nastopajo več samostojno z zbirno stranko slovenske narodne skupnosti na Koroškem – Enotno listo. Integracijski model je omogočil, da se koroški Slovenci vključujejo v stranke večinskega naroda in so tako izvoljeni.

»Ne smemo pozabiti, da je problem koroških Slovencev, da smo socializirani v Avstriji in se ne razlikujemo od večinskega naroda. Edina bistvena razlika je jezik,« je dodal dr. Sturm in nadaljeval: »Imaš skupino, ki je narodno zavedna in tisto, ki išče, kje ima boljše priložnosti in koristi. Ta razkorak se skuša še vedno preiti. Potrebo je biti bolj optimističen. Kdo pa se bo rad identificiral s skupino, ki samo jamra?«

Mladi se počutijo diskriminirane

Dr. Wutti je povedal, da mladi danes še vedno doživljajo diskriminacijo.

»Danes živijo tri generacije. Prva so časovne priče nacionalsocializma, druga so ljudje, ki so bili mladi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in so doživljali močne pritiske. Tudi današnji mladi lahko pripovedujejo svojo zgodbo diskriminacije. Občutijo jo na poti domov iz šole na vlaku, ko se še vedno sliši žaljivke, ki so del verbalne diskriminacije.«

Iz svojih izkušenj kot profesor še deli, da je vedno več mladih, ki ne vedo, kaj je slovenska manjšina. »V javnosti imamo velik problem s tem, da dvojezičnost ni več tema in da gre v izgubo pri mladih. Dvojezičnost je sestavni del koroškega prostora.«