nedelja, 23. februar 2025 leto 30 / št. 054
Krepitev avtoritarne države: Če minister nima pojma - je za!

Vlada je na zadnji redni seji nekoliko dopolnila in spremenila svoj poslovnik.
Kot so zapisali v sporočilu po seji vlade, med drugim odpravljajo nejasnosti v zvezi z glasovanji na dopisnih sejah.
Z novim določilom so v poslovnik zapisali, da, če se član vlade izrecno ne opredeli do gradiva s predlaganimi sklepi, se šteje, da je zanj glasoval.
S tem so pravzaprav »uzakonili« že doslej običajno, a sporno prakso.
Skratka... ministri noriške @vladaRS so le lutke v rokah psihopata.
— RK (@_wupe) December 1, 2020
Že doslej je veljalo, da, če minister ali ministrica na dopisni seji vlade ne glasuje, je to de facto glas za.
Sklep ni sprejet, če jih več kot polovica glasuje proti.
tole je moj posnetek 18.maj 2013 pic.twitter.com/xWWtuMg1wt
— Mira Hace (@MiraHace) April 5, 2021
Poslanci so že doslej opozarjali, da ministri na dopisnih sejah pogosto zato sploh ne vedo, kaj sprejemajo.
To tudi pojasnjuje, kako nastajajo »protikoronski ukrepi« in zakaj so pogosto tako kontradiktorni in konfuzni.
"Ministri na dopisnih sejah @vladars dostikrat sploh ne vedo o čem glasujejo."@JaniModern o tem kdo kako nastajajo ukrepi #PKP7 pic.twitter.com/mBXicuhK50
— Stranka LMŠ (@StrankaLMS) December 28, 2020
Decembra lani so iz protikoronskih ukrepov izključili sindikate, ki so zato protestirali.
Poslovnik je sicer že doslej predvideval, da je gradivo s predlaganimi sklepi sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ali proti sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade.
So pa nekatere spremembe predvidene pri pripravi vladnih gradiv.
ZSSS na nogah zaradi izključevanja iz priprave protikoronskih ukrepov https://t.co/kf6dyLueT2
— STA novice (@STA_novice) December 2, 2020
Tista, ki vsebujejo predpis ali drug akt z določeno enotno identifikacijsko oznako EVA, se bo pripravilo v novem informacijskem sistemu za vodenje podatkov o predpisih in pripravo elektronskih dokumentov.
Sistem za upravljanje, vodenje in koordiniranje, za katerega je zadolžena vladna služba za zakonodajo, bo začel delovati, ko bodo izpolnjeni pogoji za njegovo nemoteno in varno delovanje.
Kot so navedli v sporočilu za javnost, se dopolnitev vladnega poslovnika nanaša tudi na okrepitev presoje posledic predpisov, saj se določa, da se je treba v okviru presoje administrativnih posledic opredeliti tudi do informacijskih vidikov.
Ej, pokveka @JelkoKacin @GovorecCOVID19 @JelkoKacinDS @kacin, (tudi) tako se to dela. https://t.co/NOrQXiH5gT
— biggieslo (@BiggieSLO) April 5, 2021
Prav tako se na novo opredeljuje priprava poročila o sodelovanju z javnostjo.
Sprememba poslovnika pa je pri odločanju ministrov, kar je najpomembnejša sestavina spremenjenega poslovnika predvsem utrdila sedanjo, toda precej sporno prakso.
Da je to narobe, je dejansko že pred časom odkrila tudi trenutna ministrica za pravosodje.
Dopisne seje bi morale potekati tako, da je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh ministrov, tako kot to velja za vse sklepe, sprejete na rednih sejah vlade.
Tako seje potekajo v demokratičnih državah.
Če bi se zaobljubil k tišini, niti ne bi bilo slabo.
— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) April 5, 2021
Pri rešitvi, kjer se molk šteje za tihi pristanek pa gre za zelo sporno prakso, ki ni samo rezultat dela Janševe vlade, pač pa se je na podoben način glasovalo in vodilo državo tudi v času prejšnjih vlad.
— Lea-Athena (@leaathenatabako) March 10, 2021
Nekateri se iz takšnega sprejemanja ukrepov tudi upravičeno norčujejo, toda zadeva je precej resna.
Prav pandemija, ko je delovanje demokratičnih institucij, medijev in nadzornih mehanizmov še bolj oteženo, je slabosti takšnega načina odločanja pokazala v še bolj jasni luči.
Ja,to sem kritiziral že pred 20 leti. Dopisne seje bi morale biti narejene tako, da je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh ministrov, tako kot to velja za vse sklepe, sprejete na rednih sejah vlade.
— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) December 20, 2020
Pri dopisnih sejah bi morali še bolj vztrajati pri tem kvurumu.
Da je to narobe, opozarjajo tudi tisti, ki sicer sedanjo vlado načeloma podpirajo.
Ob dopisnih sejah je še manj možnosti za razpravo in pretresanje vseh vidikov ukrepov, zato takšen način sprejemanja krepi vlogo predsednika vlade in njegovega kabineta in vso moč odločanja prenaša v roke ene same osebe, ki ji večina ministrov to moč podeljuje – s svojim molkom.
Gre za še enega od ukrepov, zaradi katerih se v Sloveniji vlada vse manj transparentno in premišljeno in vse bolj avtoritarno.