ponedeljek, 24. marec 2025 leto 30 / št. 083
Kako je propadel načrt Kallasove, da Ukrajini zagotovi 40 milijard evrov pomoči: Naredila je te napake

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je močno upala, da ji bo uspelo zagotoviti kar 40 milijard evrov vojaške pomoči za okrepitev položaja Ukrajine na bojišču, pa tudi njenega položaja v prihajajočih pogajanjih z Rusijo.
Ker pa so voditelji Evropske unije v četrtek končali srečanje v Bruslju, so od načrta Kallasove ostali le drobci – sicer ni bil v celoti zavrnjen, a so ambicije drastično zmanjšane, piše Politico.
— BA DD (@DanteTwi) March 20, 2025
Po besedah več evropskih diplomatov so težave nastale že na samem začetku, ker si nekdanja estonska premierka ni predhodno zagotovila podpore ključnih držav.
»Že od začetka je bilo vse slabo zastavljeno,« je dejal eden od diplomatov.
EU plan to send more military aid to Ukraine in shambles https://t.co/mlw4wn7h7h
— Beelzebub2049 (@ShuzoA) March 22, 2025
Prvotna formulacija »načrta Kallasove« je bila dobava vsaj 1,5 milijona kosov artilerijskega streliva Ukrajini leta 2025.
Ta ideja, predstavljena prejšnji mesec, je bila torpedirana z madžarskim vetom.
Emphasis on the "EU" NOT European. The "EU" is an elitist totalitarian project.
— John Clarke (@VctrEquilibrium) March 20, 2025
Nato je poskusila znova, pri čemer se je zanašala na koalicijo »zainteresiranih držav«, da z dna soda svojih obubožanih zalog orožja in državne blagajne postrgajo, kar je še preostalo, da bi Ukrajini letos dostavile do 40 milijard evrov vojaške pomoči.
Na nesrečo, piše »Politico«, načrt Kallasove in Ukrajine ni preživel vpliva na realnost Evropske unije, kjer se interes za žrtvovanje v korist Kijeva od države do države dramatično razlikuje.
Kaja kallas je baba brez morale. Zakaj bi posušal psihopate?
— 1two3d (@onetwothreedee) March 22, 2025
Južni narodi namreč niso kazali enakega navdušenja, kot Kallasova in baltske države.
Tako je na koncu celo Francija, največja vojaška sila bloka, zavrnila podporo paketu pomoči, ki ga je snovala Kallasova.
Kdaj je Rusija napadla Evropo? In kakšno grožnjo svetovni ureditvi predstavlja?
— Pika (@PikaSPK) March 21, 2025
Edino grožnjo državam EU predstavlja vodstvo EU in predsedniki vlad nekaterih članic.
Strah pred Rusijo pa razpihujejo kvazi novinarji. https://t.co/NoAau8xLYb
Kallasova je navkljub neuspehu poskušala rešiti pobudo.
V sredo je zunanjim in obrambnim ministrom sedemindvajseterice poslala pismo z novim, precej skromnejšim predlogom, v katerem je predlagala, da se Ukrajini kot prvi korak zagotovi vsaj dva milijona kosov topniškega streliva.
While the Trump administration is working to end the conflict and save lives, EU Vice President Kaja Kallas is openly calling for Russia to be torn apart into smaller states.
— Richard (@ricwe123) March 19, 2025
This isn’t diplomacy,it’s reckless warmongering.
The EU is being run by a gang of incompetent fools who… pic.twitter.com/2a86kvugzn
»Realni načrt bi bil 5 milijard evrov za strelivo in to je tisto, na čemer trenutno delamo,« je povedala novinarjem pred začetkom srečanja voditeljev.
»Ta količina streliva je na voljo na trgu in bi lahko bila dostavljena leta 2025,« je dodala.
Toda kljub občutnemu zmanjšanju zneska v primerjavi z njenimi prvotnimi ambicijami tudi to prizadevanje doslej ni dobilo zadostne podpore.
Wollen Sie Ihre 7 Kinder in den Krieg schicken? pic.twitter.com/6xJjxSU4dA
— Monika Liersch (@monikaliersch) March 21, 2025
Dodaten udarec Kallasovi so v sredo zadali veleposlaniki Francije, Italije in Slovaške, ki so poudarili, da bi moral načrt povabiti države k prispevanju le na »prostovoljni osnovi« in tako zmanjšati pritisk.
Težava ni bila le v tem, da posamezne države niso želele zagotoviti dodatne pomoči, ampak tudi v tem, da Kallasova ni dobro pripravila terena in se posvetovala z državami članicami, preden je nastopila z velikimi finančnimi zahtevami.