REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropska luknja brez dna: Nova doba fašizma v Bruslju

Evropska luknja brez dna: Nova doba fašizma v BrusljuDanes v Evropi prevladuje francosko-nemško-britanska os, ki namesto koordinacije in uravnoteženja držav članic hujska na vojno proti Rusiji. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropska unija (pro)pada v vseh segmentih, toda pravo vprašanje je, kako tisti, ki jo vodijo, začenši z Evropsko komisijo (EK), ki jo vodi Nemka Ursula von der Leyen, ne morejo razumeti tako očitnega, elementarnega dejstva. Evropa postaja vsak dan bolj nepomembna.

Na primer, brez poceni energije, surovin in kritičnih mineralov EU ne more niti graditi svoje vojaške industrije, katere cilj je poraziti Rusijo. Za evropski načrt oborožitve EK v naslednjih petih letih načrtuje dodelitev 800 milijard evrov, poudarja portugalski geopolitik Hugo Dionisio na spletni strani »Strategic Culture Foundation«, vendar EU pravzaprav nima pojma, kam jo to pelje in ali je ta načrt sploh dosegljiv.

Evropa se sploh ne zaveda niti, kakšni so njeni resnični interesi v zvezi z vojno na Bližnjem vzhodu. Če se bo agresija proti Iranu nadaljevala, nadaljuje Dionisio, bo Kitajska zagotovo odrekla dobavo redkih zemeljskih mineralov EU.

Če pa se zaveda svoje napake in pri njej navkljub temu še vztraja, dodaja portugalski geopolitik, je to še bolj zaskrbljujoče. Danes v Evropi dominira francosko-nemško-britanska os, ki namesto koordinacije in uravnoteženja držav članic hujska na vojno proti Rusiji.

Velika Britanija se je pravzaprav vrnila v EU oziroma je ni nikoli zapustila. V resnici Velika Britanija danes vodi Evropo.

Če bo vlada v Teheranu resnično zamenjana, torej če se bo uresničilo tisto, za kar se EU zavzema, bodo Evropo preplavili novi milijoni beguncev z Bližnjega vzhoda.

In vse to se bo zgodilo sredi energetske krize brez primere, ki ji bo sledil nenaden dvig cen.

Bo EU sploh pripravljena na nov in nenadzorovan množičen val migracij?

Ameriški predsednik (Donald) Trump najbolje simbolizira ta zgodovinski trenutek.

»Vse je mogoče, ko se osvoji oblast,« dodaja Dionisio, »in ko se to doseže, se pozabi na delavce, spoštuje se le zvestoba oligarhičnim donatorjem, podpirajo se monopoli, najbogatejši so oproščeni davkov, davki pa se zvišujejo za najrevnejše.«

Nič novega, dodaja analitik.

Tusdi (Vladimir) Zelenski je prišel na oblast na enak način. Obljubil je mir, a prinesel najstrašnejšo vojno v kratkotrajni zgodovini »neodvisne Ukrajine«.

V tem je podoben Trumpu, ki je obljubil konec »neskončnih vojn«, ki so že izčrpale ameriški proračun, a se je po vnovičnem prihodu v Ovalno pisarno spremenil v nekoga, ki z vsem srcem dela, da sproži tretjo svetovno vojno.

Simbol takšne Evrope je Ursula von der Leyen, ki še naprej fantazira o vojni proti Rusiji. »Takšna EU,« poudarja Dionisio, »ki tudi sama gre skozi novo dobo fašizma, se ne zaveda, da je vojna v Ukrajini, ki jo je podžgalo kršenje minskih sporazumov in širitev Nata, pravzaprav vojna proti sami sebi.«

Vendar pa je tri leta pozneje, nadaljuje portugalski geopolitik, EU v vseh pogledih v vse slabšem položaju, z oslabljenim evrom, ki ga je prehitel juan, ki je postal najbolj iskana rezervna valuta.

In potem je tu še vse šibkejše gospodarstvo, izguba najpomembnejših trgov, kot sta Rusija ali Kitajska, pa tudi izguba bistvenih energetskih virov.

Simbol te »nove Evrope« bi lahko bila tudi evropska šefica diplomacije in nekdanja estonska premierka Kaja Kallas, ki je zadovoljna z dejstvom, da je »Rusija zaradi sankcij izgubila milijarde« in da je »EU največ prispevala k ukrajinskemu cilju«.

Navsezadnje, tako kot ni uspela predvideti, kaj bo spopad z Rusijo prinesel Evropi, EU ni uspela predvideti niti, kaj ji bo prineslo uničenje Libije, Iraka ali Sirije.

EU ni nikoli želela zaščititi svojih narodov, ugotavlja portugalski geopolitik: »Ne le, da se je pustila vpeljati v nevaren proces militarizacije, ampak je le pasivno opazovala ponovni vzpon fašizma, preoblečenega v 'novo desnico'.«

Luknja, ki si jo sama zase koplje EU, je pravzaprav jama brez dna, opozarja Dionisio.

Gre za Evropo, ki jo vodi »razvajena generacija politikov, prepričana o lastni veličini, s kompleksom superiornosti, pod katerim se skrivata slepota in strahopetnost«.

O evropskem »breznu brez dna« morda najbolje priča nedavna izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza, da Izrael (pa tudi Ukrajina) opravlja Drecksarbeit (umazano delo) za Nemčijo in Evropo.

Kot ugotavlja nizozemsko-nemška novinarka Sonja van den Ende, je bila ta pripomba tako ogabna, da se je celo nemška državna radiotelevizija ZDF morala odzvati z gnusom.

Ta epizoda, dodaja Van den Endejeva, je le razkrila tisto, kar so mnogi že vedeli: geopolitični položaj uradnega Berlina 80 let po koncu druge svetovne vojne. Pokazala pa je tudi, da so Evropejci utrujeni od svojih političnih elit, ki se nenehno menjavajo, da bi iz leta v leto izvajale isto politiko.

»Ne glede na to, ali gre za njihove nepremišljene načrte za financiranje vojaške eskalacije z davki državljanov EU,« nadaljuje nemška novinarka, »kot je načrt za povečanje porabe Nata zaradi domnevne ruske invazije, ali pa preusmeritev javnih sredstev za oboroževanje Izraela, ki je država, ki izvaja genocid nad prebivalcii Gaze, vrzel med vladarji in podrejenimi državljani še nikoli ni bila bolj očitna.«

Merz v tem oziru ni nobena izjema.

Toda, kot dodaja Sonja van der Ende, evropske vlade padajo presenetljivo pogosto. Ti podatki se zdijo zelo zaskrbljujoči: »Od Zahodne Evrope do baltskih držav ostajajo države znotraj Nata in EU v svojem jedru fašistične, zavite v modernistično retoriko.«

Danes se ta politika imenuje tudi »fašistična levica«, ugotavlja nemška novinarka, vendar gre v resnici le za stari fašistični sistem, v katerem se Rusija predstavlja kot zakleti sovražnik prav zato, ker podpira vrednote, ki jih je Evropa že zdavnaj opustila.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek