REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bo Evropa po ruskemu, ostala še brez ameriškega plina?

Bo Evropa po ruskemu, ostala še brez ameriškega plina?Ameriški zemeljski plin, ki se je doslej zdel varna, četudi draga možnost pri iskanju nadomestka za poceni ruski plin, postaja vse težje dostopen. Vir: Posnetek zaslona, X

Zdi se, da je načrt Evropske unije za distanciranje od poceni ruskega plina poln lukenj, saj je Evropska unija, ki je odvisna od tuje energije, zamenjala eno tveganje za drugo.

Kritiki menijo, da je bilo zanašanje na ameriški utekočinjeni zemeljski plin slaba odločitev in da bi se bilo potrebno bolj osredotočiti na obnovljive vire energije.

Ameriški zemeljski plin, ki se je doslej zdel varna, čeprav dražja možnost za nadomestitev količin, ki so prej prihajale iz Rusije, postaja vse težje dostopen.

Bela hiša je namreč v petek objavila odločitev, da ustavi odobritev novih izvoznih dovoljenj za utekočinjeni zemeljski plin (LNG), in sicer zaradi nasprotovanja volivcev, ki jih skrbi varovanje okolja.

Ta odločitev bi pravzaprav lahko pomenila nov udarec že tako omajani nestabilni ponudbi za oskrbo stare celine.

Pred tem je Ukrajina znova zagrozila, da od konca leta 2024 ne bo več podaljševala pogodbe o dobavi ruskega plina v evropske države prek svojega ozemlja, pri čemer je navedla, da obstoječa pogodba do zdaj ni bila prekinjena le zaradi evropskih partnerjev in držav, ki nimajo alternative za ruske vire energije.

Glede na trenutno situacijo, ko so vsi ostali plinovodi, predvsem pa Severni tok, izključeni ali uničeni v sabotažah, bi prekinitev tranzita čez Ukrajino praktično pomenila, da Evropi preostane le še Turški tok.

Bloomberg piše, da čeprav so ZDA glavni zaveznik G7 z neprekosljivim gospodarskim vplivom in relativno politično stabilnostjo, prevelika odvisnost celo od prijateljske države prinaša tveganje za Evropejce.

Odločitev Evropske unije, da nadomesti ruski plin z ameriškim utekočinjenim zemeljskim plinom, namesto da bi se odločneje usmerila k obnovljivim virom energije, pomeni, da je njena energetska varnost še vedno odvisna od dejavnikov, ki so daleč onkraj njenega nadzora, kot so sezona orkanov v Atlantiku ali politični pretresi v Washingtonu.

Za nabavo goriva, ki je ključnega pomena za ogrevanje evropskih domov, proizvodnjo energije in zadovoljevanje potreb evropske industrije, morajo trgovci z energijo zdaj upoštevati dogodke v delih sveta, oddaljenih na tisoče kilometrov.

Evropa je eno potencialno težavo zamenjala za drugo, zaradi česar je njen energetski sistem ostal ranljiv in izpostavljen zunanjim dejavnikom, na katere nima vpliva.

Spomnimo, administracija Joeja Bidna je bila ustrežljiva do Evrope, ko se je sedemindvajseterica odločila kaznovati Moskvo z opustitvijo ruske dobave energentov; Washington je tedaj obljubil, da bo zadostil povpraševanju EU.

Za zdaj še ni znano, ali bo nova Bidnova odločitev zdaj prisilila katero čezoceansko podjetje, da trajno umakne načrte za izvoz plina v EU.

Bloomberg piše, da bi lahko Biden, če bo ponovno izvoljen, morda dovolil nadaljevanje postopka dobave LNG-ja evropskim državam, če si bo zagotovil, da bo na položaju ostal tudi naslednja štiri leta.

Analitik David Seduski meni, da bi to lahko bil premor v politične namene, da bi pomirili Bidnove volivce pred volitvami, a da bo ta odločitev »skoraj zagotovo razveljavljena«, če bo na oblast prišel republikanec, kot je Donald Trump.

»Vendar pa glede na to, da je Trump med svojim časom v Beli hiši pokazal, da je pripravljen uporabiti taktiko trgovinske vojne za zmago svoje politike, zlasti proti Kitajski, ni nobenega zagotovila, da bo EU ostala zunaj (ameriškega) merka. Tudi če se prelaganje dovoljenja (za izvoz LNG-ja v EU) izkaže za le kratkoročno težavo za Evropo, je še vedno oglušujoča budnica za evropske kupce, da ameriški plin ne more uiti ameriški politiki,« navaja Bloomberg.

Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen ni zaskrbljena zaradi naraščajoče odvisnosti od ameriškega LNG, saj uradniki v Bruslju menijo, da ni enakih stopenj političnih tveganj kot pri Rusiji. Vendar pa mnogi menijo, da še kako obstajajo potencialni izzivi zaradi vse večje odvisnosti evropskih držav od ameriškega plina.

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je na vrhuncu krize okrivil izvoznike utekočinjenega zemeljskega plina, da so konflikt med Rusijo in Ukrajino uporabili za spodbujanje »ameriške gospodarske prevlade in oslabitev Evrope« ter pozval k bolj uravnoteženemu gospodarskemu partnerstvu z ZDA.

Zahodna Evropa ni upoštevala opozorila in je lani uvozila več LNG-ja iz ZDA kot ostalih osem največjih dobaviteljev skupaj.

Bolj ko se bo Evropa zanašala na ZDA, težje bo dušila nesoglasja, tako glede cen kot politike.

»Evropa tvega, da bo odvisna od enega dobavitelja in na koncu prepuščena na milost in nemilost cenam, ki jih ta določa,« je opozoril finančni svetovalec Ogan Kose.

Ko je zemeljski plin, ki so ga nekoč dobavljali samo po plinovodih, začel potovati po svetu s tankerji, je nekoč lokaliziran trg spremenil v globalno blago.

V sebi nosi celo vrsto nepredvidljivih dejavnikov.

Številne težave v obratih za utekočinjen plin v ZDA, ki so oddaljeni z oceanom, od okvarjenega ventila do goste megle, lahko vplivajo na zaloge. Tako kot zdaj vpliva tudi nenadna Bidnova odločitev...

Strokovnjaki opozarjajo, da je Evropa preveč odvisna od ameriškega plina, evropska podjetja pa že začenjajo čutiti otipljive posledice.

Nemška kemična industrija, ki je lani ustvarila približno 230 milijard evrov prodaje (250 milijard dolarjev), je na primer zabredela v globoko recesijo, delno zaradi izgube poceni ruskega plina, ključne surovine za gnojila in vira energije za težko industrijo.

»Kar evropska kemična industrija plača za plin, je skoraj 3- do 4-krat več od tistega, kar plača ameriški domači kupec,« poudarja Ogan Kose ob primerjavi cene evropskih promptnih nakupov z ameriškimi terminskimi cenami. Opozarja, da nemški industrijski velikani zdaj zmanjšujejo delovno silo doma in vlagajo v proizvodnjo v ZDA, kar bi se lahko spremenilo v mračne obete za največje evropsko gospodarstvo.

»Ko je poceni ruski plin prihajal v Evropo, je bilo smiselno graditi kemično tovarno blizu vira povpraševanja, ker je bilo dobičkonosno. Zdaj, ko je dražji uvoženi LNG, je selitev teh tovarn k poceni virom zemeljskega plina (torej v ZDA) bolj smiselna,« je sklenil Kose.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je pred tem sporočila, da so države Evropske unije v poskusu zmanjšanja odvisnosti od ruskih energentov v letu 2022 zabeležile zgodovinsko nizko porabo plina, a da so morale za plin nameniti trikrat več sredstev, kot v letu 2021, ko je največ plina prihajalo iz Rusije.

Povpraševanje po plinu v EU se je zmanjšalo za 13 odstotkov, kar je največji upad povpraševanja doslej, vendar je bilo zanj plačanih skupno 390 milijard dolarjev – bistveno več kot prejšnje leto, ko je bilo za več plina porabljenega veliko manj denarja: 120 milijard dolarjev.

Nemčija je na primer letos porabila 15 odstotkov manj plina kot lani.

Toda ceno tega »prihranka« najbolj pozna njena omajana industrija.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke