nedelja, 22. november 2026 leto 31 / št. 326
Merz zavida Ukrajini rast, ki jo plačuje Nemčija – in ki je letos sploh ni več
Nemški kancler Friedrich Merz je v petek, 20. novembra 2026, na 9. nemško-ukrajinskem gospodarskem forumu v Berlinu izrekel stavek, ki bi si zaslužil mesto v učbenikih ekonomije – v poglavju o humorju.
»Kljub tej vojni, ki traja že skoraj pet let, ukrajinsko gospodarstvo od leta 2023 vztrajno raste,« je dejal in vzdihnil: »Ko bi le mi v Nemčiji enkrat imeli takšne stopnje rasti!«
Zavist kanclerja države, ki je po uradni statistiki za seboj pustila leta krčenja in stagnacije, do države, ki je v vojni, je na prvi pogled ganljiva.
Na drugi pogled ima dve napaki: rast, ki ji Merz zavida, je v veliki meri plačana s tujim denarjem – največ evropskega prav z nemškim – in v letu 2026 je je skoraj ni več.
"We wish we had such growth rates in Germany": German Chancellor Merz expressed envy for Ukraine's economic growth.
— Sprinter Report (@SprinterReport) 20. november 2026
"Despite the war , the Ukrainian economy has been steadily growing since 2023. In 2025, trade turnover between our countries exceeded €12 billion, which is 4.4%… pic.twitter.com/gnuH7F38KR
Kaj je kancler v resnici rekel
Izjava ni izmišljotina družbenih omrežij.
Prepis govora je objavljen na uradni strani Bundeskanzler.de, kjer v nemščini piše: »Trotz dieses jetzt seit fast fünf Jahren andauernden Krieges wächst die ukrainische Wirtschaft seit dem Jahr 2023 beständig weiter.« In takoj zatem: »Hätten wir doch einmal in Deutschland solche Wachstumsraten!«
Merz je navedel še, da je bilo leta 2025 med državama izmenjanega za več kot 12 milijard evrov blaga, kar je 4,4 odstotka več kot leto prej.
Poslušalcem iz nemškega gospodarstva je obljubil, da bo vse, kar Nemčija zdaj vlaga v Ukrajino, »kot dividenda v obliki stabilnosti, izvoznih priložnosti, skupnih projektov in rasti« vrnjeno večkratno.
Ob tem je poudaril, da so reforme, predvsem na področju pravne države in boja proti korupciji, »pogoj za nadaljnjo finančno pomoč in naložbe«.
Forum, ki so ga pripravili DIHK, nemško-ukrajinska zunanjetrgovinska zbornica in Ost-Ausschuss, je kancler odprl skupaj z ukrajinskim premierjem Sergijem Koreckim.
Na omrežju X je posnetek z angleškim prevodom razširil račun @SprinterReport, nemški citat pa je delil politik AfD Georg Pazderski, ki je po navedbah iz objave dodal, da je v Ukrajino doslej priteklo okoli 400 milijard evrov.
Ekonomist Markus Krall se je kanclerju posmehnil v svoji objavi; njene točne vsebine ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Oft werde ich gefragt, welche wissenschaftlichen Erklärungsansätze es gibt, um das unglaubliche Verhalten von Friedrich Merz zu erklären. Und da wir rationales Handeln im Sinne seines Amtseides mittlerweile definitiv ausschließen können bleiben letztlich nur drei… https://t.co/nvExs5n7mq
— Dr. Markus Krall (@Markus_Krall) 20. november 2026
Rast, ki je ni več
Če je Merz mislil na leti 2023 in 2024, je imel številke na svoji strani.
Ukrajinski statistični urad je za leto 2023 izmeril rast 5,3 odstotka, za 2024 po reviziji 3,2 odstotka, za 2025 pa le še 1,8 odstotka.
A ta »rast« je bila predvsem odboj od dna: leta 2022 se je ukrajinski BDP skrčil za 28,8 odstotka.
Po preprostem izračunu iz teh uradnih stopenj je bilo ukrajinsko gospodarstvo konec leta 2025 še vedno približno petino manjše kot pred vojno.
Leto 2026 pa je zgodbo o »vztrajni rasti« pokopalo.
Po podatkih, ki jih je 4. novembra povzela agencija Interfax-Ukrajina, je BDP v prvem četrtletju medletno padel za 0,6 odstotka, v drugem zrasel za 0,4 odstotka in v tretjem spet padel za 0,7 odstotka.
Narodna banka Ukrajine je konec oktobra napoved za letos znižala z rasti 1,8 odstotka na padec za 0,4 odstotka.
Mednarodni denarni sklad je 16. novembra – štiri dni pred Merzovim govorom – napovedal padec za 0,5 odstotka v letu 2026 in za do 1 odstotek v letu 2027.
Bolj optimistični sta ostali le Svetovna banka z napovedjo 1,2 odstotka in EBRD z 1,5 odstotka.
Ironija pa se tu šele začne.
Nemški BDP je v tretjem četrtletju 2026 po podatkih Destatisa zrasel za 0,2 odstotka glede na prejšnje četrtletje in za 1,2 odstotka medletno, vlada pa za vse leto pričakuje 1,3 odstotka.
Kancler si je torej na glas zaželel stopenj rasti, ki so nižje od tistih, ki jih Nemčija že ima.
Rast na tuj račun
Ukrajinski proračun za leto 2026, ki ga je Vrhovna rada sprejela 3. decembra 2025, predvideva rekordnih 4,8 bilijona grivn odhodkov in le okoli 3 bilijone prihodkov.
Zunanjega financiranja potrebuje za 2,079 bilijona grivn (okoli 49 milijard dolarjev), kar je po našem izračunu približno 43 odstotkov vseh odhodkov in okoli petina načrtovanega BDP.
Samo za obrambo in varnost je namenjenih 2,8 bilijona grivn ali 27,2 odstotka BDP, je poročal Kyiv Post.
V prvi polovici leta je mednarodna pomoč po podatkih proračunskega odbora rade pokrila več kot 37 odstotkov proračunskih odhodkov.
Analitiki KSE Institute so ugotovili, da je bilo izboljšanje javnih financ »vse bolj odraz izjemne zunanje podpore v obliki nepovratnih sredstev« – teh je bilo v pol leta 13,1 milijarde dolarjev, več kot dvainpolkrat toliko kot leto prej.
Leta 2025 je Kijev po besedah finančnega ministra Serhija Marčenka prejel 52,4 milijarde dolarjev neposredne proračunske podpore.
Kielski inštitut za svetovno gospodarstvo je do junija 2025 naštel 309,6 milijarde evrov vse tuje pomoči Ukrajini, od tega 167,4 milijarde iz Evrope in 114,6 milijarde iz ZDA.
Pazderskijeve ocene okoli 400 milijard za današnji dan ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Nemčija je največja evropska donatorka: vlada navaja, da je do 30. junija 2026 za Ukrajino namenila več kot 100 milijard evrov – 57,6 milijarde vojaške in 43,3 milijarde civilne pomoči.
Kielski inštitut je oktobra izračunal, da je od tega neposredno v Ukrajino šlo le okoli 41,7 milijarde, 35,9 milijarde pa je bilo porabljenih v Nemčiji, večinoma za socialno pomoč in nastanitev ukrajinskih beguncev.
Za leto 2026 je Berlin vojaško pomoč povečal na 11,5 milijarde evrov, je februarja povedal Merz sam.
Nemčija potrebuje Nemčijo
Medtem se nemško gospodarstvo komaj premika z mesta.
Po podatkih Destatisa se je BDP leta 2023 skrčil za 0,9 odstotka (julijska revizija ga je znižala še za desetinko), leta 2024 je po reviziji stagniral pri 0,0 odstotka, leta 2025 pa zrasel za skromnih 0,2 odstotka.
Predelovalna industrija je leta 2025 nazadovala že »tretje leto zapored«, v kemiji in drugih energetsko intenzivnih panogah pa je aktivnost padla pod že tako nizko raven prejšnjih let.
Po analizi svetovalne družbe EY je nemška industrija samo leta 2025 izgubila okoli 124.000 delovnih mest, od leta 2019 pa okoli 266.000.
V avtomobilski industriji je od leta 2019 izginilo okoli 142.400 delovnih mest – vsako šesto.
BASF je med koncem 2023 in koncem 2025 zmanjšal število zaposlenih za okoli 4800, med razlogi pa navaja tudi visoke cene energije.
Thyssenkrupp Steel namerava do leta 2030 ukiniti ali izločiti okoli 11.000 od 27.000 delovnih mest.
Letošnja nemška rast pa je tudi sama kupljena na upanje: zvezni proračun za 2026 predvideva 181,5 milijarde evrov novega zadolževanja, kar je drugi najvišji znesek v zgodovini zvezne republike.
Zdaj pa ilustracija, ki ni napoved, ampak zgolj računska vaja.
Če bi Nemčija vsako leto dobila tuje financiranje v enakem razmerju do BDP, kot ga za letos načrtuje Ukrajina – približno petino –, bi to pri nemškem BDP okoli 4,5 bilijona evrov pomenilo okoli 900 milijard evrov na leto.
To je približno 1,7-krat toliko, kolikor znaša celoten jedrni zvezni proračun za leto 2026 (524,5 milijarde evrov).
Nemška letošnja vojaška pomoč Ukrajini v višini 11,5 milijarde evrov pomeni okoli 0,26 odstotka nemškega BDP.
Da bi Nemčija prišla do »ukrajinskega modela rasti«, bi torej potrebovala darovalca, kakršen je Nemčija.
Kdor zavida rasti, kupljeni s tujim denarjem, bi moral najprej povedati, kdo bo kupil njegovo.
