sobota, 21. november 2026 leto 31 / št. 325
Putin britanskemu novinarju očital spregledane napade na Krimski most in pojasnil, zakaj Moskva ne udari še huje
Putin je napovedal boleč odgovor...Vir: Telegram, Yandex.ru
Po prvem tristranskem srečanju voditeljev Rusije, ZDA in Kitajske je ruski predsednik Vladimir Putin v kitajskem Šenženu brez uvodnega nagovora stopil pred novinarje in več kot uro odgovarjal na vprašanja.
V polemični izmenjavi z dopisnikom BBC Stevom Rosenbergom je zavrnil očitke o protislovju med mirovno deklaracijo in ruskimi napadi na Ukrajino ter ga opozoril na nedavne napade na Krimski most.
Glavni urednici RT Margariti Simonjan pa je pojasnil, da zadržanost Moskve ni posledica plemenitosti, temveč hladnega pragmatizma.
Putin je novinarje takoj povabil k vprašanjem o rezultatih vrha APEC in tristranskega srečanja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom.
Na vprašanje, kaj sledi srečanju, ki so ga mnogi označili za »novo Jalto«, je odvrnil, da prihodnost pozna le Bog, a da so tri velesile odprle »novo stran v zgodovini diplomacije«.
Najpomembnejši del srečanja je bil po njegovem nenapovedan, povsem odprt pogovor za zaprtimi vrati, ki ga je spodbudil kitajski gostitelj.
Novinar televizije Rossija Pavel Zarubin je Putina spomnil na skoraj desetletje srečanj s Trumpom – od vrha G20 v Hamburgu leta 2017 do nedavnih stikov v Anchorageu.
No breakthrough. The meeting in Shenzhen has concluded...
— Rybar in English (@rybar_en) November 19, 2026
So ZDA sploh sposobne spoštovati dogovore?
Ta so se kljub velikim besedam pogosto končala brez oprijemljivih rezultatov ali celo z novimi sankcijami, zato ga je zanimalo, ali so ZDA ob vseh notranjih trenjih sploh sposobne sklepati in spoštovati dogovore.
Putin je priznal, da je ameriški politični sistem zapleten in poln notranjih zavor, zato se politika Washingtona navzven pogosto zdi nedosledna.
Kljub temu ne dvomi o Trumpovi iskreni želji, da bi rešil spore, tudi vojno v Ukrajini, in izboljšal dvostranske odnose:
»Bolje je, če obstajajo nekakšni dogovori, tudi če se ne uresničijo v celoti, kot pa da jih sploh ni. S predsednikom Trumpom imava nekaj skupnega v pristopu k tako imenovanim civilizacijskim vrednotam.«
Ob tem je ostro kritiziral zahodno pojmovanje demokracije:
»Kaj sploh je demokracija? Je to liberalni red, ki so ga določene skupine skušale in ga še vedno skušajo vsiliti celotnemu svetu po lastnem vzorcu? Ali pa gre v resnici za liberalni poskus monopolizacije oblasti, za liberalno diktaturo?«
»Niste opazili napadov na Krimski most?«
Posebej napet je bil dialog z dolgoletnim dopisnikom BBC.
Rosenberg je Putina vprašal, ali je srečanje treh voditeljev začetek novega svetovnega reda ali zgolj »lepa slika za kamere«.
Opozoril je na neskladje: trije voditelji so podpisali Deklaracijo o miru in prevzeli soodgovornost za svetovno varnost, Rusija pa hkrati nadaljuje napade na Ukrajino.
Zanimalo ga je, ali je Putin po pogovorih pripravljen končati vojno in ali ga je Trump k temu nagovarjal.
Putin je zavrnil oceno, da gre za predstavo za kamere, in srečanje označil za resno skupno delo.
Glede nadaljevanja spopadov pa je britanskemu novinarju vrnil z ostrim protivprašanjem:
»Niste opazili napadov na Krimski most?«

Krimski most čez Kerško ožino. Putin trdi, da je že zdavnaj ukazal, naj po njem ne vozijo vojaške tehnike. Foto: Alexxx1979, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0
Poudaril je, da je Krimski most izključno civilni objekt, po katerem Rusija že dolgo ne prevaža ne vojaške tehnike ne streliva, pa tudi ne naftnih derivatov – to je po njegovih besedah osebno ukazal že pred časom.
Razkril je, da je s člani ruskega varnostnega sveta še nedavno preučeval možnost dogovora o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo in zatišju na Črnem morju.
Po zadnjih napadih na most je takšna pogajanja zavrnil:
»Po udarih na Krimski most se ne bomo pogajali. Odgovorili bomo in naš odgovor bo veliko bolj boleč.«
Vladimir Putin: 'After the strikes on the Crimean Bridge, there will be NO negotiations...'
— Afshin Rattansi (@afshinrattansi) November 19, 2026
Zakaj Rusija ne udari še huje?
Na to se je navezala glavna urednica medijske skupine Rossija segodnja in televizije RT.
Simonjanova je Putina vprašala, zakaj Rusija na ukrajinske napade ne odgovarja še ostreje in ali je za takšno držo zaslužna »plemenitost« Moskve.
Putin je romantične razlage zavrnil: ravnanje Rusije do Kijeva po njegovih besedah ne izhaja iz plemenitosti, temveč iz pragmatičnega računa.
Moskva želi ohraniti odprte možnosti za dolgoročno mirovno rešitev, čeprav bo na vsak udarec nasprotnika vedno odgovorila.
Ponovil je, da sedanja oblast v Kijevu nima interesa za premirje, saj bi morala ob koncu spopadov razpisati volitve in bi izgubila tako oblast kot finančne tokove, povezane z vojno in zahodno pomočjo.
Kritika Mednarodnega kazenskega sodišča
Voditelji treh stalnih članic Varnostnega sveta OZN so se v skupni deklaraciji zavzeli za mir, preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in prilagoditev Združenih narodov sodobnim razmeram.
Putin je potrdil, da so bili soglasni tudi glede Mednarodnega kazenskega sodišča: ocenili so, da presega svoje pristojnosti in sprejema politične namesto pravnih odločitev.
Odgovor, ki ga je Putin napovedal v Šenženu, je prišel že naslednjo noč – z enim najobsežnejših raketnih napadov v vojni in s porušenimi mostovi v Kijevu.
Celoten prepis novinarske konference: kremlin.ru (v ruščini) in en.kremlin.ru (v angleščini).
Naslovna fotografija: Šenžen, poslovno središče Futian (Huangdan2060, Wikimedia Commons, CC BY 3.0).
Viri: Kremelj, prepis novinarske konference, 19. november 2026; The Guardian, The New York Times, Anadolu in Kyiv Independent, 19. november 2026.
