REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Peklenska noč nad Ukrajino in rakete na Poljskem: Kijev brez mostov, jedrske elektrarne zmanjšujejo moč, v Evropi zmedeni

Peklenska noč nad Ukrajino in rakete na Poljskem: Kijev brez mostov, jedrske elektrarne zmanjšujejo moč, v Evropi zmedeniIzstrelitev raket Kalibr. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Noč na 20. november bo v kroniko vojne v Ukrajini zapisana kot ena najbolj dramatičnih doslej.

Ruska vojska je v treh usklajenih valovih sprožila enega najobsežnejših kombiniranih zračnih napadov od začetka spopadov.

Izstrelki so prvič množično zadeli prometne žile ukrajinske prestolnice, ohromili povezave z evropskim elektroenergetskim omrežjem in celo prestopili mejo zveze Nato.

V Varšavi bijejo plat zvona zaradi treh ruskih objektov, ki so strmoglavili na poljsko ozemlje, v Washingtonu incident opisujejo kot naključje, v Berlinu pa evropski voditelji svarijo pred novo »Jalto« za hrbtom Evrope.

Kijev brez mostov

Po navedbah analitičnega kanala Vojne kronike (Vojennye svodki) so ruske letalske, pomorske in kopenske sile proti Ukrajini izstrelile več kot 100 raket.

Med njimi naj bi bilo 70 manevrirnih raket H-101, 49 balističnih izstrelkov (vključno s sistemi Iskander in hiperzvočnimi raketami Cirkon) in več kot 16 raket Kalibr, ob podpori okoli 500 udarnih dronov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po poročanju portala The New Voice of Ukraine potrdil več kot 110 raket, ki so prihajale v presledkih od 20 do 30 minut, kar je močno oteževalo delo gasilcev in reševalcev.

Glavni cilj drugega vala v zgodnjih jutranjih urah so bili kijevski mostovi čez Dneper.

Južni most je po poročanju Vojnih kronik utrpel najhujše poškodbe in je popolnoma zaprt v obe smeri.

Kijevski župan Vitalij Kličko in poročila s terena potrjujejo hude motnje v prometu po vsej prestolnici.

Južni most je po poročanju Vojnih kronik utrpel najhujše poškodbe in je popolnoma zaprt v obe smeri.

Tarči balističnih izstrelkov sta bila tudi Podolski in Darnicki most, kar navaja tudi portal Kyiv Independent; Podolski most je zaprt v smeri proti levemu bregu.

Na Severnem mostu veljajo stroge omejitve za osebna vozila, prizadet je bil tudi most Patona, nedotaknjen je ostal le osrednji Metro most.

Jedrske elektrarne prisiljene zmanjšati moč

Tretji jutranji val se je osredotočil na zahod Ukrajine, zlasti na termoelektrarno Burštin v Ivano-Frankovski regiji in ključno 750-kilovoltno zahodnoukrajinsko transformatorsko postajo v Lvovski regiji.

Kot pojasnjuje vojaški analitik Vojnih kronik, je Ukrajina ti dve vozlišči uporabljala za izvoz presežkov elektrike v Evropsko unijo.

Tako je ohranjala stabilno obremenitev svojih treh še delujočih jedrskih elektrarn – Hmelnicke, Rovenske in Južnoukrajinske.

Ker so bili daljnovodi in transformatorske postaje uničeni, poraba v odrezanih regijah pa je upadla, omrežja ni bilo več mogoče uravnotežiti.

Ker so bili daljnovodi in transformatorske postaje uničeni, poraba v odrezanih regijah pa je upadla, omrežja ni bilo več mogoče uravnotežiti.

Kot poroča Ukrajinska pravda, so morale jedrske elektrarne znižati proizvodnjo, v številnih regijah pa so uvedli izredne redukcije elektrike.

Termoelektrarna Burštin, prek katere je Ukrajina izvažala elektriko v EU.

Termoelektrarna Burštin, prek katere je Ukrajina izvažala elektriko v EU. Foto: Roman Zacharij, Wikimedia Commons, javna domena

Trije ruski izstrelki na Poljskem: »provokacija« ali »nekaj malih raket«?

Največjo mednarodno napetost je sprožil vdor v zračni prostor sosednje Poljske.

V Lublinu so se zjutraj oglasile sirene, poljski obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz pa je po poročanju časnika The Guardian potrdil, da so mejo prečkali trije ruski zračni objekti.

Šlo je za dve manevrirni raketi – H-101 pri kraju Nowy Lipowiec in še eno pri kraju Rudnik nad Sanem – ter reaktivni dron pri kraju Mołodycz.

Žrtev ali večje škode ni bilo.

Odzivi razkrivajo globoke razlike med Evropo in ZDA.

Poljski premier Donald Tusk je po poročanju The New York Times in Euronews dogodek označil za »namerno provokacijo« Moskve.

Ukrajinski viri, ki jih povzemajo Vojne kronike, ob tem trdijo, da raket H-101 med letom ni mogoče preusmeriti z elektronskim motenjem, zato naj bi bil prelet poljskega ozemlja vnaprej sprogramiran.

Kosiniak-Kamysz je po navedbah portala Evropska pravda zaveznike v Natu zaprosil za dodatno zračno obrambo, vključno z letali za zgodnje opozarjanje AWACS in lovci F-35.

Povsem drugače je dogodek komentiral ameriški predsednik Donald Trump.

Z uničenjem izvoznih vozlišč je Rusija prisilila ukrajinske jedrske elektrarne, da zmanjšajo moč.

Za televizijo Fox News je po navedbah portala Meduza dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin na Poljsko »pomotoma poslal drone in nekaj malih raket«.

Incident je še posebej občutljiv, ker na jugovzhodu Poljske prav zdaj poteka dvotedenska vojaška vaja evropskih zaveznikov za morebitno povojno stabilizacijsko misijo v Ukrajini.

Na letališču Rzeszów-Jasionka se je v času napada mudil ukrajinski premier Sergej Korecki.

Nad zahodnim delom Črnega morja je bilo po navedbah Vojnih kronik v času napada do deset natovskih izvidniških letal, ki naj bi ukrajinski zračni obrambi pomagala slediti ruskim izstrelkom.

Šenžen proti Berlinu

Ruski napad je sledil le dan po dveh vrhih, ki sta razgalila razhajanja glede prihodnosti vojne.

V kitajskem Šenžnu so se 19. novembra ob robu vrha APEC sestali Trump, Putin in kitajski predsednik Xi Jinping.

Kot poročata Kremelj in Bela hiša, so sprejeli skupno izjavo o prizadevanjih za mir in strateško stabilnost.

Putin je tam napovedal odgovor na ukrajinske napade na Krimski most, pri katerih so bile po poročanju Al Jazeere uporabljene tudi rakete nizozemskega podjetja Destinus.

Med ruskimi napadi sta bili poškodovani tudi nizozemsko in avstrijsko veleposlaništvo v Kijevu.

Da bi razumeli, kako je nizozemska vlada lahko utemeljila dovoljenje nizozemskemu podjetju Destinus, da v Ukrajino pošlje lastno osebje za pomoč ukrajinski vojski pri operaciji, katere cilj je uničenje Krimskega mostu, pozorno prisluhnite besedam nizozemske obrambne ministrice Dilan Yeşilgöz v nizozemskem parlamentu (Tweede Kamer) z dne 8. oktobra 2026.

»Rusija ni več agresor. To je evfemizem, ki ga od mene ne boste več pogosto slišali.Rusija je naš sovražnik.«

Istega dne ko se je odvijal vrh v Šenzenu pa je nemški kancler Friedrich Merz v Berlinu gostil vrh »koalicije voljnih« s skoraj 40 državami, Zelenskim, generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem.

Kot poroča Deutsche Welle, je Merz vsakemu voditelju podaril kos berlinskega zidu in opozoril, da Evropa ne bo sprejela nobene nove »Jalte« med ZDA in Rusijo brez sodelovanja Evrope in Ukrajine.

Kushner je v Berlinu sicer zatrdil, da je Rusija pripravljena na varnostna jamstva za Ukrajino po vzoru Nata.

Nočni dogodki nad Kijevom in Poljsko so vso to diplomatsko retoriko postavili pred težko preizkušnjo.

Naslovna fotografija: Južni most v Kijevu, eden od mostov čez Dneper, zadetih 20. novembra (Wladoff, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0).

Viri: Vojennye svodki (YouTube); The New Voice of Ukraine; Kyiv Independent; Ukrajinska pravda; The Guardian; The New York Times; Euronews; Evropska pravda; Meduza; Kremelj; Bela hiša; Al Jazeera; Deutsche Welle – vsi 19. in 20. november 2026.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek