REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ruski diplomat razburja z ostrimi besedami o Kitajski in vojni: »Če nisi bral Konfucija, si popoln bedak«

Ruski diplomat razburja z ostrimi besedami o Kitajski in vojni: »Če nisi bral Konfucija, si popoln bedak«Trst, Trg Unita Vir: X

Nekdanji ruski diplomat in doktor zgodovinskih znanosti Nikolaj Platoškin je v odmevnem podkastu, ki si ga je v enajstih dneh ogledalo več kot milijon in pol ljudi, postregel z vrsto nenavadnih tez.

Od opozoril pred kitajsko vzvišenostjo in ostrih kritik na račun Moskve do predloga, naj se ukrajinski spor reši po zgledu povojnega Trsta.

Pogovor je na svojem kanalu YouTube objavil ruski podkaster Dmitrij Migačov.

Nekdanji ruski diplomat in doktor zgodovinskih znanosti Nikolaj Platoškin je v odmevnem podkastu, ki si ga je v enajstih dneh ogledalo več kot milijon in pol ljudi, postregel z vrsto nenavadnih tez.

Platoškin med pogovorom večkrat poudari svoje dolgoletne diplomatske izkušnje: »Jaz sem človek iz diplomacije, poznam dokumente in vem, kako stvari delujejo.«

Omeni tudi, da je bil zaradi svojega političnega delovanja obsojen na pet let pogojne zaporne kazni.

»Kitajska ni naš prijatelj«

Čeprav uradna Moskva in Peking pogosto poudarjata strateško partnerstvo »brez meja«, Platoškin do Kitajske nima iluzij.

Prepričan je, da Kitajska v resnici nima pravih zaveznikov, saj do drugih narodov nastopa vzvišeno.

Skupino BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika in druge države) označuje za neformalno skupino za klepet, ki se po moči ne more kosati z zvezo Nato.

Punin in Xi Vir: Xinhua
CaVladimir Putin in Xi Jinping Vir: Telegram

Kitajsko kulturno diplomacijo ostro postavi nasproti zahodnim in nekdanjim sovjetskim praksam:

»Ko vstopiš v ameriški ali nemški kulturni center, ti ponudijo knjige, predavanja, glasbo in spoštovanje. Ko pa prideš v kitajski Konfucijev inštitut, je sporočilo takšno: vaša kultura ni vredna nič, edina prava kultura na svetu je kitajska, in če nisi bral Konfucija, si popoln bedak.«

Zaradi takšnega odnosa ima Kitajska po njegovem zapletene odnose s skoraj vsemi sosedami – od Mongolije do Vietnama in Koreje –, saj se manjši narodi bojijo izgube lastne identitete in jezika.

»Če nisi bral Konfucija, si popoln bedak« – tako po Platoškinu zveni kitajska kulturna diplomacija.

Zakaj je Afrika danes na strani Rusije?

Platoškin z velikim ponosom pohvali nekdanji sovjetski pristop, ki je po njegovem temeljil na enakopravnosti in spoštovanju drugih kultur.

Spomni se študentskih let na diplomatski akademiji MGIMO v Moskvi, kjer so bodoče diplomate učili lokalnih afriških jezikov, v Moskvi pa so pisali celo prve učbenike za afriške narode, ki so se ravno osvobodili kolonializma.

Ko vstopiš v ameriški ali nemški kulturni center, ti ponudijo knjige, predavanja, glasbo in spoštovanje. Ko pa prideš v kitajski Konfucijev inštitut, je sporočilo takšno: vaša kultura ni vredna nič, edina prava kultura na svetu je kitajska, in če nisi bral Konfucija, si popoln bedak

Prav v tem spoštovanju vidi ključni razlog, zakaj so številne afriške države danes naklonjene Rusiji in zakaj so na vodilnih položajih tam pogosto ljudje, ki so študirali v Sovjetski zvezi:

»Predstavljajte si, kako prijetno jim je bilo, ko je prišel beli človek, a namesto vzvišenega kolonialista z njimi spregovoril v njihovem lastnem jeziku. Še bolj pa jih je v Sovjetski zvezi navdušilo, da so jih kljub drugačni barvi kože obravnavali popolnoma človeško – v Moskvi se nikoli niso počutili kot ljudje drugega reda, kar so doživljali na Zahodu. Tega niso pozabili in zato so danes z nami.«

Enako načelo je po njegovem veljalo doma: nikogar niso silili k opustitvi lastnega jezika, zato so manjši narodi v ZSSR videli varnost in spoštovanje, ne pa grožnje asimilacije.

Zgled za mir v Ukrajini: Trst

Platoškin trdi, da je bil glavni sprožilec ruskega posredovanja strah pred vstopom Ukrajine v Nato in da je za ZDA kakršno koli zbliževanje Rusije in Ukrajine »najhujša nočna mora«.

Zastoj na fronti lahko po njegovem prelomi le neposredno srečanje obeh predsednikov, najtrši oreh pa ostaja vprašanje spornih ozemelj.

Priznava, da preteklih glasovanj Kijev in Zahod nista priznala.

Zato za sporne dele Donbasa, Zaporožja in Hersona predlaga kompromis: umik obeh vojsk, nevtralno tamponsko cono pod mednarodnim nadzorom in nove, mednarodno nadzorovane referendume pod »nevtralno zastavo«, da rezultata nihče ne bi mogel izpodbijati kot vsiljenega z orožjem.

Za slovenske bralce je posebej zanimivo, da kot prvi zgodovinski zgled navede prav Trst po drugi svetovni vojni:

»Spomnimo se Trsta po 2. svetovni vojni. Za to pristanišče ob Jadranu so se borili Italijani in Jugoslovani, zato so ga razglasili za svobodno ozemlje – nekakšno vmesno cono pod mednarodnim nadzorom, dokler se razmere niso uredile.«

Svobodno tržaško ozemlje s conama A in B
Svobodno tržaško ozemlje s conama A in B. Zgled, ki ga ruski diplomat predlaga za sporna ukrajinska ozemlja. Zemljevid: vlada ZDA, »American Foreign Policy«, Wikimedia Commons, javna domena

Platoškin ob tem ne omeni, da se je tržaška »začasna« rešitev končala z delitvijo ozemlja med Italijo in Jugoslavijo – londonskim memorandumom leta 1954 in osimskimi sporazumi leta 1975.

Poleg Trsta navede še petletno prehodno obdobje pod okriljem OZN v Južnem Sudanu ter referendume na Škotskem, v Quebecu in Novi Kaledoniji.

Po premirju bo po njegovem ključna dolgoročna »borba za srca in ume« prebivalcev Ukrajine, podobno kot je Sovjetska zveza po letu 1944 umirila razmere v zahodni Ukrajini.

»Razbili so vse slovanske države«

Vojno v Ukrajini Platoškin vidi kot posledico razpada Sovjetske zveze, ki po njegovem še ni končan.

Prepričan je, da se bo Rusija kot večnacionalna država ohranila le, če bo opustila nacionalizem, zagotovila enakomernejši razvoj vseh regij in se vrnila k socializmu.

Pri tem potegne vzporednico s širšim slovanskim prostorom:

»Po letu 1991 je Zahodu uspelo razbiti vse slovanske federacije. Spomnimo se strašne morije v Jugoslaviji, kjer so se spopadli Srbi in Hrvati, ki govorijo praktično isti jezik, ločita jih le vera in pisava. Razpadla je Češkoslovaška, razpadla pa je tudi največja slovanska zveza – Sovjetska zveza.«

»ZDA so vlagale v ljudi, mi pa v oligarhe«

Zgodovinar ne prizanaša niti ruski politiki zadnjih treh desetletij.

Opozarja, da so ZDA v Ukrajini vložile več kot pet milijard dolarjev v civilno družbo, medije, študente, filme in nove učbenike.

Rusija pa je stavila izključno na bogate oligarhe, ki se po njegovih besedah »za milijon prodajo tistemu, ki jim ponudi dva«.

Ob tem pojasni, da se je Majdan leta 2013 začel kot protest proti korupciji, ne pa proti Rusiji.

Tu se je začelo: Majdan  leta 2014

Kritičen je tudi do današnjega ruskega iskanja zaveznikov v Evropi, kjer se Moskva pogosto naslanja na skrajno desne politike, ki so po njegovem v lastnih državah obrobne figure.

Prepričan je, da se bo Rusija kot večnacionalna država ohranila le, če bo opustila nacionalizem, zagotovila enakomernejši razvoj vseh regij in se vrnila k socializmu.

Sicer ji po Platoškinu grozi usoda Sovjetske zveze.

Celoten pogovor (v ruščini): YouTube – Dmitrij Migačov in Nikolaj Platoškin.

Naslovna fotografija: Trg združitve Italije (Piazza Unità d'Italia) v Trstu (Diego Delso, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0).

Vir: Dmitrij Migačov, pogovor z Nikolajem Platoškinom, YouTube, november 2026.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek