REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Res je, da ne delujejo, ampak druge ideje nimamo: EU trepeta, da bodo naslednje sankcije proti Rusiji - tudi zadnje

Res je, da ne delujejo, ampak druge ideje nimamo: EU trepeta, da bodo naslednje sankcije proti Rusiji - tudi zadnjeMorebitna zmaga Marine Le Pen na francoskih predsedniških volitvah prihodnje leto bi lahko pahnila Evropsko unijo v slepo ulico. Vir: Posnetek zaslona, X

Kijev in Bruselj se bojita, da bi lahko bil naslednji paket sankcij EU proti Rusiji zadnji, zato se uradnikom mudi, da bi zagotovili njegovo sprejetje, preden Marine Le Pen morebiti postane predsednica Francije, poroča britanski časnik Telegraph.

Voditeljica desničarske stranke Nacionalni zbor, ki po anketah javnega mnenja vodi v tekmi za naslednjo predsednico Francije, je ostro kritizirala pristop Bruslja k vprašanju Ukrajine.

Morebitni vstop Kijeva v Evropsko unijo je primerjala z »gospodarskim samomorom« in večkrat pozvala k prekinitvi vse pomoči Ukrajini.

Kot piše »Telegraph«, Kijev in Bruselj zdaj preizprašujeta »načrte za nepredvidene razmere« v primeru, da Le Penova zmaga na volitvah prihodnjega aprila.

En vir je dejal, da bi lahko bil februar »zadnja priložnost« za sprejetje novih sankcij proti Rusiji.

Od zaostritve konflikta v Ukrajini leta 2022 je EU uvedla 22 paketov sankcij, ki ruskemu gospodarstvu niso toliko škodovali, kot je upal Bruselj, niti niso obrodili sadov, da bi Moskvo prisilili h končanju specialne vojaške operacije.

Za razliko od EU je ameriški predsednik Donald Trump preklical sankcije proti Rusiji in sporočil, da je to v nacionalnem interesu ZDA.

Ker se vojna v Ukrajini vleče, Bruslju postaja vse težje najti nove ruske tarče za sankcije.

Najnovejša pogajanja so se domnevno zataknila zaradi vztrajanja Pariza, da se milijarderja Ališerja Usmanova odstrani s »črnega seznama« EU.

V medijih je bila ta poteza predstavljena kot del tajnega dogovora, katerega cilj je izpustitev francoskih vohunov, obsojenih v Azerbajdžanu. Po drugi strani skeptiki poudarjajo, da so pomembno vlogo igrali tudi sodni postopki, ki jih je Usmanov uspešno sprožil – in ki so razkrili slabosti v obrazložitvi EU za uvedbo sankcij proti njemu.

Pogajanja o 21. paketu sankcij, ki je bil sprejet julija, so prav tako naletela na močan odpor več držav članic.

Grčija je pridobila izjemo, ki grški ladjarski družbi »Danagas« dovoljuje nadaljnji prevoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ruskega projekta Jamal.

Bolgarija je preprečila uvrstitev poglavarja Ruske pravoslavne cerkve, patriarha Kirilla, na črni seznam, medtem ko sta Nemčija in Portugalska ubranili svoj uvoz ruskih morskih sadežev. Hkrati sta Francija in Italija, državi, ki sta priljubljeni turistični destinaciji, nasprotovali strožjim omejitvam vstopa za pripadnike ruske vojske.

Te koncesije so znatno oslabile prvotni predlog Evropske komisije.

To se je zgodilo kljub odhodu madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki so ga podporniki Kijeva med prejšnjimi pogajanji pogosto označevali za glavno oviro za uvedbo novih sankcij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek