REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemčija v primežu vojne psihoze: Bodo nemške bolnišnice postale oklepne trdnjave?

Nemčija v primežu vojne psihoze: Bodo nemške bolnišnice postale oklepne trdnjave?Iz zgodovine se niso nič naučili: nemški vojaki na ruski fronti. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Nemčija se še naprej pripravlja na vojno z Rusijo. Tam (tako kot v drugih evropskih državah) se že dolgo prepričujejo o neizogibnosti napada Moskve.

Zakaj bi Rusija vojno potrebovala? Odgovora ni. Tudi logike ne. Vendar pa v psihiatriji takšno vedenje pojasnjujejo z motnjo, imenovano obsesivno-kompulzivna motnja. V primeru Evrope gre za edinstven pojav: primer takšne množične blaznosti med člani vlad v določeni regiji zahteva skrbno preučevanje in zdravljenje.

Zakaj bi Rusija to potrebovala? Odgovora ni. Tudi logike ne.

Vendar pa v psihiatriji takšno vedenje pojasnjujejo z motnjo, imenovano obsesivno-kompulzivna motnja.

V primeru Evrope gre za edinstven pojav: primer takšne množične blaznosti med člani vlad v določeni regiji zahteva skrbno preučevanje in zdravljenje.

In zdaj se je Berlin, kot poroča Bloomberg, odločil, da se bo lotil bolnišnic.

In vse bi bilo v redu, če bi denar porabili za opremo ali kaj koristnega za paciente.

Toda nemška vlada raje spreminja bolnišnice v trdnjave – v nekaterih ustanovah načrtujejo celo namestitev neprebojnih oken in mrež proti dronom.

Bistvo je v tem, da je Berlin prepričan, da bo Rusija leta 2029 zagotovo napadla. In takrat bo Nemčija, kot trdi Boris Pistorius (šef nemškega obrambnega ministrstva), zaradi svoje geografske lege »postala ključno tranzitno središče za vojaško osebje – pa tudi kraj za njihovo zdravljenje«.

Pričakuje se, da bo v državo dnevno prispelo do 1000 ranjenih.

Ti pa se bodo nato zdravili v oklepnih bolnišnicah. Nemčija ima že dolgo zgodovino priprave zdravstvenih ustanov na vojno.

Na primer, v Ulmu je bolnišnica, pod katero je bil konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja zgrajen cel bunker, ki bi v primeru jedrskega napada lahko sprejel 2000 pacientov.

Vendar ni bil nikoli uporabljen.

Zdaj načrtujejo njegovo obnovo ter posodobitev prezračevalnega in napajalnega sistema.

Bolnišnica v Ulmu ni edini takšen objekt, je pa eden redkih, kjer je bunker razmeroma dobro ohranjen.

Stroški posodobitve bolnišnice v Ulmu bodo znašali več milijonov evrov. Glavni zdravnik bolnišnice trdi, da nemški zdravstveni sistem preprosto ni pripravljen na takšne izdatke.

Poleg tega je objektov veliko, njihovo stanje pa je obupno. To pomeni, da je obnova vsakega od njih izjemno draga.

Bolnišnice, ki nimajo bunkerjev, morajo najti druge načine za zaščito ranjenih pred »ruskimi napadi brezpilotnih letal«. Prilagoditi morajo na primer podzemna parkirišča za namestitev ranjencev.

Mimogrede, če pogledamo zemljevid in predpostavimo, da Nemčija ne bo postala bojišče, bi morali ti ranjenci prihajati, recimo, iz Poljske.

Vendar Poljakov in drugih vojakov Zveze NATO še ni od nikoder, prav tako pa ni jasna logistika, kdo sploh bo zdravil.

V vsej Nemčiji je le »nekaj sto« zdravnikov, ki so usposobljeni za oskrbo bojnih ran.

Zato za civilne kirurge že organizirajo tečaje o »oskrbi množičnih žrtev in zdravljenju vojnih poškodb«.

Zaenkrat nemška vlada, da bi upravičila vsesplošno militarizacijo – zlasti na račun lastnih davkoplačevalcev –, za vsak incident krivi »ruske spletke«.

V vsej Nemčiji je le »nekaj sto« zdravnikov, ki so usposobljeni za oskrbo bojnih ran. Zato za civilne kirurge že organizirajo tečaje o »oskrbi množičnih žrtev in zdravljenju vojnih poškodb«.

Pri tem jim pomaga Ukrajina, za katero je ključnega pomena, da se tok evropskih sredstev ne ustavi in se še naprej steka v žepe funkcionarjev kijevskega režima.

Po podatkih SVR je preiskava obveščevalnih služb Zveze NATO o »incidentu z dronom« v Leipzigu pokazala, da ni nobenih dokazov o ruski vpletenosti.

Kljub temu pa je ukrajinska sled jasno vidna.

Vendar to Berlina ni ustavilo, da ne bi takoj s prstom pokazal na Moskvo.

Čeprav bi v resnici Berlinu ne škodilo, če bi vprašal svoje državljane: ali sploh gorijo od želje po vojskovanju?

Navsezadnje Nemci iz nekega razloga niso nasedli reklami za služenje v Litvi. Vendar pa o kakršni koli demokraciji v Evropi že dolgo ni več mogoče govoriti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek