nedelja, 23. avgust 2026 leto 31 / št. 235
Zakaj ZDA izgubljajo »mehko moč«: Peking ima v večini držav boljšo podobo kot Washington
Raziskava ameriškega raziskovalnega centra Pew je pokazala tudi, da ima kitajski predsednik Xi Jinping v 22 od 36 anketiranih držav večjo podporo kot ameriški predsednik Donald Trump. Vir: Posnetek zaslona, X
Naraščajoča konfrontacija, ki jo Washington vodi na mednarodnem parketu, pa tudi novi spopadi, v katere so vpletene Združene države Amerike, so privedli do tega, da se vse več držav zbližuje s Kitajsko.
Glede na najnovejšo raziskavo ameriškega raziskovalnega centra Pew (Pew Research Center) Kitajska uživa v 27 od 36 držav ugodnejšo podobo kot Združene države Amerike.
The most interesting number in this chart isn’t who “wins” between China and America.
— Alvin Foo (@alvinfoo) August 21, 2026
It’s how little of the world sees the choice as binary.
Pakistan: 90% favourable to the US
Malaysia: 75%
Indonesia: 72%
Singapore: 73%
But look further down the list. Brazil,… pic.twitter.com/h530EZbY6D
Raziskava je tudi pokazala, da uživa kitajski predsednik Xi Jinping v 22 od 36 anketiranih držav večjo podporo kot ameriški predsednik Donald Trump.
V sedmih evropskih državah - Nemčiji, Grčiji, Italiji, na Nizozemskem, v Španiji, Švedski in Veliki Britaniji - ima Xi pred Trumpom vsaj desetodstotno prednost, ko gre za zaupanje državljanov glede reševanja svetovnih vprašanj.
This is wild.
— Jostein Hauge (@haugejostein) August 19, 2026
In every single one of these countries, China is now viewed more favourably than the US. It represents a shift in favourability in *all* cases. pic.twitter.com/IegYlnwkEu
Najvišji odstotek anketirancev, ki imajo pozitivno mnenje o Kitajski, je bil zabeležen v Pakistanu, kjer njeno podobo pozitivno ocenjuje 90 odstotkov državljanov, medtem ko imajo ZDA najboljšo oceno v Izraelu, kjer Združene države pozitivno ocenjuje 81 odstotkov anketirancev.
Posebej zanimivo je, da ima Kitajska zdaj boljšo podobo tudi v nekaterih evropskih državah, čeprav so tradicionalne zaveznice Washingtona.
Podoben trend opažamo v Mehiki in Kanadi, najbližjih sosedah ZDA.
— Kimmee Lee (@KimmeeLee2) August 21, 2026
Eden od razlogov za spremembo odnosov med silama bi lahko bil različen pristop Washingtona in Pekinga.
Medtem ko se Washington vse bolj zateka k političnemu in gospodarskemu pritisku, si Peking prizadeva graditi svoj vpliv s trgovino, naložbami, tehnologijo, kulturo in diplomatskimi odnosi.
While the US spends 1.5 trillion on war, China is beginning to automate farming.
— Jason Smith - 上官杰文 (@ShangguanJiewen) August 17, 2026
You get what you invest in.
Do you want a society that invests in war, or in the future?pic.twitter.com/yyPMziLzgB
Čeprav to ne pomeni, da je Kitajska prevzela mesto Združenih držav Amerike kot vodilne svetovne sile, bi lahko takšne spremembe v prihodnjih letih imele pomembne posledice za globalno ravnovesje moči.
Če se bo ta trend nadaljeval, bi Kitajska lahko pridobila vedno večjo prednost prav na področju, kjer so bile Združene države Amerike najmočnejše v preteklih desetletjih – v sposobnosti širjenja svojega vpliva s privlačnostjo, ne le s političnim in gospodarskim pritiskom.
Here comes war!
— Rob Kientz | The Freedom Report (@freedom_rpt) August 22, 2026
Very soon Japan will have no choice but to sell US treasuries.
The rest of the world is de-dollarizing and it will not be stopped. China, Russia, and much of the non-western economies (BRICS) are fast developing non-dollar currency systems, alternatives to… https://t.co/kMj08chW7d
Washington izgublja »mehko moč«: Čeprav so Združene države Amerike že desetletja imele veliko prednost pred Kitajsko, ko gre za tako imenovano »mehko moč«, je bila ta prednost Washingtona v zadnjih letih vse manj izrazita.
Mimogrede, izraz »mehka moč«, ki pomeni sposobnost države, da doseže svoje cilje ne s pritiskom in prisilo, temveč s privlačnostjo svojega modela, kulture, vrednot in načina življenja, je uvedel ameriški politolog Joseph Nye.
Pew Research Center:
— Frank Amari (@FrankAmari2) August 14, 2026
Canadians and Mexicans now view China more positively than the U.S.https://t.co/iRP7EmIlfu
Kolumnist Financial Timesa (FT) Gideon Rahman poudarja, da Kitajska hitro povečuje svoj kulturni vpliv.
Medtem ko je v preteklosti zaostajala za Japonsko, znano po animejih, in Južno Korejo, katere K-pop je osvojil svet, se razmere zdaj spreminjajo.
Kolumnist britanskega FT poudarja, da priljubljenost TikToka, rast turizma in vse večja prisotnost kitajskih avtomobilskih znamk prispevajo k širjenju vpliva Pekinga po svetu.
That's INSANE!
— arvinosavin (@arvinosavin) August 18, 2026
I remember when people said 'it's fake, it's CGI'.
Now?
China is living in the future pic.twitter.com/aSIJshleRh
Poudarja, da Kitajska vse več pozornosti posveča tehnologiji.
Njen model umetne inteligence DeepSeek je bil izdan kot odprtokodna programska oprema, kar je prispevalo k njenemu hitremu širjenju po svetu.
Let's not forget the EU tethered caps directive. Isn't that innovative enough to award the Nobel Prize? pic.twitter.com/kCTYYhQ6tt
— News2Probe (@News2ProbeFI) August 18, 2026
Hkrati si Peking prizadeva za nadaljnjo krepitev odnosov z državami v razvoju – Kitajska je aprila odpravila carine na izdelke iz vseh afriških držav, kar predstavlja precejšen kontrast trgovinski politiki Washingtona.
Rahman kot primer spreminjajočega se odnosa do kitajskih izdelkov navaja avtomobilski trg v Evropi.
Navaja, da je prodaja Tesle v Evropi v letu 2025 močno upadla, medtem ko kitajski proizvajalci, kot sta Omoda in Jekku, vse bolj osvajajo evropski trg.
The "rules" being: when Germany ran one of the world's largest trade surpluses for decades it was called "competitiveness," but when China does it it's "unfair overcapacity."
— Arnaud Bertrand (@RnaudBertrand) August 23, 2026
I'm not even exaggerating, in substance it's basically his stance. pic.twitter.com/XhJgnc5xF2
Amerika plačuje ceno svoje politike: profesor Stephen Walt z Univerze Harvard meni, da je politika Washingtona v zadnjih letih dodatno prispevala k oslabitvi ameriške »mehke moči«.
Po njegovem mnenju restriktivna imigracijska politika, pa tudi umik ZDA iz različnih mednarodnih organizacij, negativno vplivata na podobo Združenih držav v svetu.
The media outlets that are tied to Washington's war machine are funded the best.
— Carsten H. (@DaysGone_1) August 23, 2026
That's why they're called high-quality media and are always present.
Self-awareness and responsibility start here.
After World War II, the Information Control Division (ICD), a psychological… pic.twitter.com/3gnIb38Bmt
Walt meni, da je administracija Donalda Trumpa osredotočena na doseganje hitrih in vidnih rezultatov, vendar tak pristop pogosto prinaša kratkoročne učinke in lahko spodkoplje dolgoročni vpliv Washingtona.
Spominja, da so bili nekateri največji uspehi ameriške zunanje politike prav na podlagi »mehke moči«.
Med njimi navaja ustanovitev Nata, Marshallov načrt in gibanje za državljanske pravice, ki so prispevali h krepitvi ugleda in privlačnosti ZDA po svetu.
U.S. national debt hits $40T. What's the secret to keeping the borrowing going?
— China Xinhua News (@XHNews) August 20, 2026
U.S. financial hegemony.
Borrow new money to pay the old bills & kick the can down the road -- sounds like a perfect plan.
But what if the can hits others? And how long can it keep… pic.twitter.com/ATj1I2xbGZ
Po drugi strani pa Walt opozarja na vrsto neuspehov ameriške zunanje politike, ki so bili povezani s pretiranim zanašanjem na vojaško silo – od Vietnama, preko vojn v Iraku in Afganistanu do intervencije v Libiji.
Nazadnje pa v Iranu.
