Ozadje novic: Pred vrhom Nata so Turki skeptični glede vloge zavezništva

Medtem ko se Ankara pripravlja na gostovanje vrha Nata naslednji teden, je skepticizem javnosti do zavezništva ponovno pritegnil pozornost, saj se mnogi Turki še naprej sprašujejo, ali zavezništvo služi nacionalnim interesom države.

Turčija, ki je članica zavezništva od leta 1952, ima drugo največjo vojsko v NATO-ju in predstavlja strateški most med Evropo, Bližnjim vzhodom in območjem Črnega morja.

Vendar pa nedavne raziskave kažejo, da večina Turkov še vedno ni prepričana, da jim je članstvo prineslo jasne koristi.

Glede na raziskavo ANK-AR, izvedeno v maju, je 43,9 odstotka anketirancev članstvo Turčije v Natu opisalo kot »niti koristno niti škodljivo«, kar je bila najštevilčnejša kategorija odgovorov.

Skoraj eden od petih anketirancev je bil neodločen ali ni izrazil mnenja, medtem ko je 10,8 odstotka menilo, da je to škodljivo ali zelo škodljivo.

Analitiki menijo, da ti rezultati kažejo, da javnost sicer pogosto ceni sodelovanje na področju varnosti, vendar ostaja skeptična do zavezništva, zlasti do vodilne vloge ZDA v njem.

»V Turčiji je skepticizem do Nata v veliki meri povezan z protiameriškimi čustvi,« je za agencijo Xinhua povedal Hasan Unal, politični analitik in profesor na Univerzi Baskent v Ankari.

»Mnogi ljudje imajo navado, da NATO enačijo z Združenimi državami. Zaradi tega se negativna mnenja o Ameriki pogosto projicirajo na samo zavezništvo,« je opozoril.

Širše nezaupanje do Zahoda, zlasti do Združenih držav in Evrope, je povzročilo »krizo zaupanja« v zahodne institucije, je trdil Unal in pri tem opozoril, da v Turčiji obstajajo »politični in družbeni krogi, ki so odprto proti Natu«.

Dodal je, da so nesoglasja med Turčijo in nekaterimi zavezniki iz Nata glede regionalnih vprašanj, zlasti tistega, kar Ankara obravnava kot podporo kurdskim skupinam, ki si prizadevajo za ustanovitev lastne države, še dodatno oslabila zaupanje javnosti.

Po mnenju mnogih opazovalcev se zavezništvo samo sooča z enim najbolj zahtevnih obdobij v svoji zgodovini.

Razlike med državami članicami glede obrambnih izdatkov, porazdelitve bremena, odnosov z Rusijo in prednostnih nalog na Bližnjem vzhodu so razkrile vse večje napetosti znotraj Unije.

Analitiki trdijo, da so te notranje razdelitve sprožile nenehna vprašanja o dolgoročni koheziji zavezništva.

Unal je podvomil v prihodnost Nata in opozoril, da je zavezništvo plod hladne vojne in da bo v vse bolj multipolarnem svetu težko preživelo v svoji sedanji obliki.

Nekateri pa trdijo, da je NATO za Turčijo še vedno pomemben.

Huseyin Bagci, profesor mednarodnih odnosov na Tehnični univerzi Bližnjega vzhoda (METU), je dejal, da okvir kolektivne obrambe Nata Turčiji še naprej zagotavlja »strateško globino in vojaško interoperabilnost«.

natoeu.jpg

Različne ocene se odražajo tudi na ulicah Ankare, kjer se prebivalci pripravljajo na prometne omejitve in poostrjene varnostne ukrepe med vrhom, ki bo potekal 7. in 8. julija.

»Mislim, da je Nato izgubil svoj smisel. Ali obstaja ali ne, ni prav velike razlike,« je dejala 66-letna upokojenka Yasemin Yavuz v Kizilayu, eni od četrti, za katero se pričakuje, da jo bodo prizadele obsežne omejitve.

»NATO naj bi zagotovil, da si članice v času stiske medsebojno pomagajo, vendar to načelo spodkopavajo predvsem Združene države,« je dodal Yavuz.

»Ljudje v Turčiji so izgubili zaupanje v NATO. Ne verjamem, da bi nam prišel na pomoč, če bi se soočili z resno grožnjo.«

Naslovna fotografija: Na fotografiji so protestniki s transparenti in plakati v Haagu na Nizozemskem, 22. junija 2025. (Xinhua/Peng Ziyang)