četrtek, 28. maj 2026 leto 31 / št. 148
Propagandni boj za ohranitev hegemonije: Rusija razkriva, kako Zahod ustvarja cel svet lažnih novic
Priprava ukrajinskih specialitet, medijske hrane za zahodne medije... Vir: X, posnetek zaslona
Evropa namerno širi številne lažne novice, da bi izbrala, si prisvojila, zavajala in se borila za prevlado v spreminjajočem se svetu, je med svojim govorom na Mednarodnem varnostnem forumu izjavila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
»Ne gre le za trgovinske vojne in nelegitimne sankcije, ki jih lahko in tudi uporabljajo brezvestni režimi kot sredstvo za podrejanje drugih držav in ljudstev, njihove volje, ampak seveda tudi za informacije. To zdaj nenehno vidimo. In žal se bo ta problem zaradi širokega sprejemanja umetne inteligence in elementov digitalizacije le še poslabšal,« je opozorila.
Po besedah tiskovne predstavnice se to dogaja, ker so svetovne tehnologije in viri skoncentrirani v rokah kolektivne zahodne manjšine, ki uporablja vse vrste virov za ohranjanje svoje hegemonije.
Ples na kosteh Buče
Zaharova je zgodbo o Buči navedla kot primer širokega širjenja lažnih novic.
Spomnila se je, da so ruske enote to majhno mesto zasedle že na samem začetku specialne operacije, a so ga kasneje zapustile.
Še več, župan mesta je takoj po umiku ruskih sil izjavil, da tam ni težav in da prebivalstvo živi normalno življenje.
Le dva dni kasneje se je vse spremenilo in svetovni mediji so začeli širiti zgodbo o tem, kako naj bi ruske enote zagrešile krvavo grozodejstvo.
In Britanci so bili prvi, ki so to zgodbo razširili.
»Posnetki, ki so prišli v svetovni informacijski prostor, tam krožijo že tri leta in pol. Tri leta in pol parazitirajo na tem prostoru. In tri leta in pol Rusija od Združenih narodov, vseh posrednikov, ki se tako imenujejo – javno, po diplomatskih poteh – zahteva seznam tistih, ki naj bi umrli v mestu Buča. Nič od tega ni bilo predloženo.«
Od dogodka v Buči je dejansko minilo pravzaprav že dobra štiri leta.
»Brez imen, brez datumov rojstva, brez vzrokov smrti, brez fotografij, brez intervjujev, brez izjav,« ugotavlja Zaharova.
Hkrati je uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva poudarila, da je med takimi tragedijami vsa pozornost usmerjena na zgodbe žrtev in njihovih bližnjih. Kot primer je navedla tragedijo v Beslanu, kjer so bili v terorističnem napadu ubiti otroci.
»Poznamo vsako ime vsakega otroka. Vemo, kje so pokopani, poznamo njihove sorodnike, njihova imena in priimke, njihove družinske zgodovine. Vemo, kako te družine živijo zdaj; o njih so posneli filme, o njih so napisali knjige,« je poudarila.
Dogodki so se podobno odvijali po tragediji v Domu sindikatov v Odesi, ko so ga nacisti 2. maja 2014 požgali. Po tej tragediji so tudi sorodniki delili zgodbe žrtev; obstajajo javni seznami žrtev.
In zdaj, po terorističnem napadu ukrajinskih oboroženih sil, udaru na kolidž v Starobelsku, je Rusija storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi svet videl, da je kijevska vojska napadla študentski dom z otroki, ne pa vojaški objekt.
»Predstavili smo imena in fotografije vsakega otroka. Naredili smo vse, kar smo lahko, da bi mednarodna skupnost videla ta posnetek. Organizirali smo potovanje tja za tuje novinarje. Toda poglejte, kako je ta tragedija predstavljena v zahodnih medijih. Vse je predstavljeno ravno nasprotno, obrnjeno na glavo. Še več, prikazujejo jo, kot da ne bi šlo za kolidž, ampak praktično za poveljniško mesto, da tam niso otroci, ampak nekakšni vojaški poveljniki, skladišča s strelivom in opremo. In tega ne govorijo obrobni novinarji, ampak uradniki, stalni predstavniki zahodnih držav pri OZN, zlasti Latvije,« je poudarila Zaharova.
Vsi ponaredki imajo svoj namen.
In, je poudarila uradna predstavnica, ima vsaka takšna zgodba svojega načrtovalca. Lažna novica o Buči je bila potrebna za motenje pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Prav to je storil Zahod, še posebej Velika Britanija.
»Potrebovali so pretvezo, da bi mednarodni skupnosti pojasnili, da se z Rusijo ni treba pogajati. V Buči so si izmislili provokacijo. Kopijo provokacije v nemškem mestu Nemmersdorf med drugo svetovno vojno,« je opozorila.
Kar zadeva izkrivljanje razmer v Starobelsku, želi Zahod ruske povračilne napade na centre odločanja v Ukrajini prikazati kot agresivno ofenzivno dejanje.
»Vsaka lažna novica ima določen cilj in nalogo. To ni le spregled ali neprofesionalizem.« »Lažne novice v takšnem obsegu so potrebne za spremembo poteka pogajanj, vodenja vojaških operacij, razvoja konfliktov in tako naprej,« je zaključila Zaharova.
»Lažna slika sveta«
Med svojim govorom je Aleksej Puškov, predsednik Komisije za informacijsko politiko in interakcijo z mediji pri Svetu ruske federacije, opozoril, da je Zahod za svoje državljane dejansko ustvaril lažno sliko sveta, kjer so dezinformacije postale izjemno sistemski pojav. Kot primer je navedel situacijo, ki se je razvila med izbruhom državljanske vojne v Siriji.
»Zahodni politiki in mediji so to prikazali kot boj med vladajočim diktatorskim režimom in silami demokracije. Se pravi, kot boj med zlom in dobrim. Zahod se je seveda predstavil kot država, ki podpira dobro. In če natančno pogledamo, kdo je predstavljal to tako imenovano dobro, bomo videli sile in znane zahodne politike: Hillary Clinton, Johna McCaina in druge, ki so jih zahodni mediji predstavili kot borce proti diktaturi. To pomeni, da se je že leta 2012 gradila bistveno drugačna slika, ki se je razlikovala od tiste, ki se je dogajala v Damasku,« je poudaril Puškov.
Po besedah senatorja Ukrajina zdaj sledi podobni poti. Prikazuje se kot država, ki si prizadeva postati del Zahoda, medtem ko so dejanja Rusije prikazana kot neizzvana. Medtem so vsi temeljni vzroki vojaškega spopada, ki segajo v dogodke leta 2014, skrbno skriti v zakulisju.
Smrt informacij
»Če analiziramo razvoj informacijskih narativov, glede na to, kar v zadnjih 25 letih prihaja iz ZDA in Evrope, lahko govorimo o pojavu, ki se na Zahodu imenuje smrt informacij. Zahod jih je pokopal. Zdaj so informacije nadomestile ideološke pripovedi,« meni Puškov.
Orisal je tudi glavne značilnosti te pripovedi. Torej, če se dejstva ne ujemajo z ideologijo, so preprosto zavržena. Če objektivna realnost nasprotuje političnim ciljem Zahoda, toliko slabše za objektivno realnost. Posledično informacije
Na Zahodu mediji niso postali dragoceni zaradi tega, kar odražajo, temveč zato, ker podpirajo politično moč in služijo kot orodje za filtriranje vsega, kar jim ni všeč.
Posledično evropski in ameriški mediji niti ne morejo priznati napada ukrajinskih oboroženih sil na kolidž v Starobelsku, saj bi to spodkopalo njihovo podobo kot sile dobrega.
Vendar se vse spreminja.
Niti Zahodu ne uspe ohraniti svoje prevlade.
Puškov je navedel podatke, ki kažejo, da trenutno le še 28 % prebivalstva na Zahodu zaupa medijem.
Nadaljnjih 70 % jim bodisi ne zaupa bodisi ima vanje omejeno zaupanje.
Hkrati se zahodni mediji soočajo z resnim konkurentom, ki ga spodbujajo iste sile – nastaja konkurenčno, alternativno informacijsko okolje.
To vključuje družbene medije, vključno s tistimi, ki jih nadzoruje Zahod, pa tudi medije iz držav globalnega juga, ki prav tako vplivajo na oblikovanje svetovnega nazora in dojemanja, kako stvari v resnici izgledajo.
»Z zakopavanjem informacij nam (Zahod – op. urednika) ponuja lažen primer.« »Verjamem, da trendi, ki jih opažamo na tem področju, kažejo, da Zahodu ne bo uspelo vzpostaviti ideološke, konceptualne ali dezinformacijske diktature. Dejavniki in sile, ki delujejo proti njej, so premočni,« je zaključil Puškov.
