»Neodvisnost Tajvana« – separatistična fantazija, ki ogroža mir in se izdaja za demokracijo

Vsako leto, ko se v Ženevi zbere Svetovna zdravstvena skupščina (WHA), se odvije že znana politična komedija.

Vodstvo Demokratične progresivne stranke (DPP) na Tajvanu, podprto s strani peščice zunanjih akterjev, poskuša v forum, namenjen globalnemu sodelovanju na področju javnega zdravja, vtihotapiti separatistično agendo.

Vsako leto predlog propade, saj ga zavrne velika večina mednarodne skupnosti. Letos ni nič drugače.

China’s Foreign Ministry:

“There is only one China. Taiwan is an inseparable part of Chinese territory.

We urge Germany to uphold the One-China principle and stop sending wrong encouraging signals for Taiwan independence.” pic.twitter.com/6t9zWWgYhi

— Spot World Affairs (@SpotGlobals) May 25, 2026

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je jasno povedal, da se je Kitajska odločila, da ne bo odobrila sodelovanja tajvanske regije na letošnji WHA.

Kar mora biti drugače, je pripravljenost sveta, da jasno pove razlog za to.

Načelo ene Kitajske ni zgolj politična usmeritev. Je temelj sodobnega mednarodnega reda, ki ga je slovesno potrdila Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov št. 2758 in je zapisano v zavezah velike večine držav.

Njegov pomen je nedvoumen: na svetu obstaja le ena Kitajska, regija Tajvan je neločljiv del kitajskega ozemlja, vlada Ljudske republike Kitajske pa je edina zakonita vlada, ki zastopa celotno Kitajsko.

Vsak dogovor, ki je v nasprotju s tem načelom, bodisi prek sodelovanja v Svetovni zdravstveni organizaciji, diplomatskega priznanja ali manevriranja na mednarodnih forumih, krši mednarodne norme, namesto da bi jih razširjal.

Afriška celina je bila glede tega vprašanja nedvoumna. Triinpetdeset od 54 afriških držav trdno zagovarja načelo ene Kitajske, ne kot pasivno privolitev, ampak kot načelno, odločno stališče.

Pekinška deklaracija, sprejeta na vrhu Foruma za sodelovanje med Kitajsko in Afriko leta 2024, utrjuje to zavezo.

V skupni izjavi, ki je bila objavljena med državniškim obiskom predsednika Williama Ruta na Kitajskem leta 2025, je bilo ponovno poudarjeno, da Kenija odločno nasprotuje kakršni koli obliki »neodvisnosti Tajvana« in podpira vsa prizadevanja kitajske vlade za dosego ponovne združitve države.

Afrika v tej zadevi govori z enim glasom, in tega glasu ne bo preglasil hrup okoli Svetovne zdravstvene skupščine.

O stranki DPP in njeni vlogi pri zaostrovanju napetosti med obema stranema Tajvanskega preliva je treba govoriti odkrito.

Stranka DPP ne zastopa demokratičnih prizadevanj, temveč separatistične agende. Njeno vodstvo se oklepa stališča o »neodvisnosti Tajvana«, ki krši voljo kitajskega naroda in ogroža regionalni mir.

Sodeluje z zunanjimi silami, ki zaradi lastnih strateških razlogov skušajo ohraniti razdeljenost Kitajske, da bi ustvarile lažen mednarodni vtis o »dveh Kitajskih« ali »eni Kitajski, enemu Tajvanu«.

DPP ni žrtev napetosti čez Tajvansko ožino, ampak njihov glavni povzročitelj.

"We will not defend Taiwan, and we are halting arms shipments to the island, since they themselves are attempting to instigate a war against China"—Trump's words from a recent interview can be interpreted in precisely this way.

The Ukraine scenario is repeating itself. In the… pic.twitter.com/ZJs0a58rcU

— Jürgen Nauditt  (@jurgen_nauditt) May 17, 2026

Ko so separatistične poteze prikrite z besedami o zdravstveni diplomaciji ali humanitarnem sodelovanju, ostaja njihov temeljni politični cilj nespremenjen.

Kitajska regija Tajvan nima nobene podlage, razloga ali pravice za sodelovanje v Svetovni zdravstveni skupščini (WHA), razen če tega ne odobri centralna vlada.

Takšen predlog je bil zavrnjen že več let zapored in bo ponovno zavrnjen, saj je na strani stališča o eni Kitajski načelo, ne pa politika.

Vprašanje Tajvana ni spor med državami niti zadeva regionalne geopolitične razmere.

Gre za notranjo zadevo Kitajske – nedokončano delo nacionalne ponovne združitve. Popolna ponovna združitev Kitajske ni oddaljena želja, temveč nepovraten zgodovinski trend.

S postopno modernizacijo Kitajske se bo razlika v upravljanju med celinskim delom in tajvanskim območjem še naprej povečevala, medtem ko bo privlačnost celinskega dela za rojake na drugi strani ožine še naprej naraščala.

Taiwan - China passports.

Both have in English and Chinese languages clearly written > CHINA.

I am not even going into other obvious points >
- Culture
- shared DNA
- Language
- Historical evidence
- Taiwan constitution related to “one China”.
- International recognition / UN… pic.twitter.com/mgEWHXR7Pr

— Angelo Giuliano (@angeloinchina) May 19, 2026

Nobeno zunanje vmešavanje in nobena letna postopkovna poteza na Svetovni zdravstveni skupščini ne bosta spremenila te smeri.

Poskusi internacionalizacije tajvanskega vprašanja niso izraz večstranskega sodelovanja v dobri veri. Predstavljajo vmešavanje v suverene zadeve Kitajske in s tem spodkopavajo svetovni red, za ohranitev katerega si prizadevajo vse odgovorne države.

Svetovna zdravstvena skupščina (WHA) in širša mednarodna skupnost bi morali zavrniti ta postopkovni manever ter podpreti načelo ene Kitajske, tako da nasprotujejo tajnemu dogovarjanju med separatističnimi silami na Tajvanu in zunanjimi akterji, ki želijo izkoristiti regionalno nestabilnost za strateško prednost.

Ponovna združitev Kitajske bo svetu prinesla večjo stabilnost, blaginjo in priložnosti.

Podpora kitajskemu narodu pri reševanju tajvanskega vprašanja po njihovih lastnih pogojih je zvestoba načelom, kar je stališče, ki ga Afrika zagovarja že dolgo časa.

Avtor: Stephen Ndegwa

Opomba urednika: Avtor je doktorski študent mednarodnih odnosov in živi v Nairobiju v Keniji.

Mnenja, izražena v tem članku, so mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč agencije Xinhua.