Dva obraza cenzure na Švedskem: Primer »Nordic Times«

Cenzura na Zahodu je redko neposredna, vendar ima enak rezultat, pravi Markus Andersson, urednik neodvisnih portalov »Nordic Times« in »Nya Dagbladet«, ki se trenutno borita proti neupravičenemu blokiranju bančnih računov.

»Nya Dagbladet« (Novi dnevni časopis), ustanovljen leta 2012 kot resnično neodvisen časopis, je redkost v švedskem medijskem prostoru, je Andersson pojasnil v intervjuju za portal »EagleEyeExplore«.

»Nismo del velike medijske skupine, nismo v lasti tveganega kapitala ali industrijskih interesov, niti nismo povezani z nobeno politično stranko, niti na Švedskem niti v tujini,« pravi.

Ideja je bila ponuditi resno novinarstvo, ki »ljudem pomaga najti pot, se bolje odločati in globlje razumeti družbo,« je dodal, ne pa spodbujati polarizacije ali zasledovati klike. Časopis obravnava različne teme, od zdravja in kulture do geopolitike in konfliktov v svetu.

Kasneje je bil ustanovljen »Nordic Times« kot mednarodna izdaja v angleščini, s podobnim pristopom, vendar z ločenim profilom, občinstvom in sodelavci.

Čeprav sta oba časopisa izpolnjevala vsa merila za državne subvencije, sta za te ostali prikrajšani, kar ponazarja, kako švedski sistem deluje v praksi: celo formalno nevtralni mehanizmi se lahko uporabijo proti nečemu, kar ne sodi v prevladujoči diskurz, pravi Andersson.

Mediji v glavnem širijo določeno mednarodno podobo Švedske kot moralnega vzornika, zelo pravno varne države in nekakšne humanitarne vesti sveta, hkrati pa prikrivajo »resne družbene probleme, vključno s porastom kriminala, negotovostjo in posledicami izjemno neodgovorne migracijske politike«, je dejal novinar.

»Nordic Times« in »Nya Dagbladet« se trudita imeti nevtralno, dejansko in neodvisno stališče, vendar »na Švedskem celo nevtralnost pogosto velja za nesprejemljivo, če dvomi o uradni zahodni naraciji,« pravi Andersson.

Oba časnika sta se znašla v krizi, ko se je banka Länsförsäkringar Bank konec leta 2022 odločila najprej zamrzniti in nato zapreti njune račune. Andersson in urednik novic Isaac Boman sta prav tako ostala brez računov.

»Do tehničnega bankrota nas je praktično ločilo le nekaj dni,« je dejal Andersson.

Njegovo medijsko podjetje je uspelo najti alternativo, vendar je vložilo tožbo proti banki, ker meni, da gre za nezakonit pritisk na tisk. Andersson pravi, da se je banka sklicevala na postopke »poznaj stranko« in jih prosila za obsežno dokumentacijo, ki so jo z velikimi težavami predložili, a zaman.

»Ni bilo nobenega policijskega poročila, nobene kazenske ovadbe ali česar koli, kar bi banka lahko dokazala, da je nezakonito ali v nasprotju z njenimi lastnimi pravili,« je dejal Andersson.

Še bolj sumljivo je, da se postopek vleče že več kot tri leta, saj se obravnave nenehno prelagajo. Sodišča so zaposlena prav s tistimi kriminalnimi dejanji, o katerih je poročal »Nya Dagbladet« in za katere se švedski mediji pretvarjajo, da ne obstaja.

Andersson meni, da je vse to »bolj podobno posredovanju nekega akterja z znatnimi viri ali vplivom«, bodisi oblasti v Stockholmu bodisi Nata, h kateremu se je Švedska pridružila leta 2024.

»Švedska ima že dolgo močne neformalne strukture moči in globoke vezi z ameriškimi strateškimi interesi. Hitra pot države v NATO kaže, kako močna je postala ta usmerjenost,« navaja Andersson.

Pravi, da banke na Švedskem v zadnjih letih vse bolj pritiskajo na posameznike in mala podjetja, s čimer izvajajo »neformalno« cenzuro v imenu centrov moči. Redki neodvisni novinarji se zaradi tega samocenzurirajo, ker vedo, katere teme so »nevarne« in se jih ne sme dotikati.

»Cenzura na Zahodu ima pogosto prijazen obraz. Ne kaže se vedno kot formalna prepoved na papirju,« je zaključil Andersson. »Toda učinek je še vedno enak.«