Ukrajinski »partizani« v Rusiji – za denar, DA!

Kljub očitnim težavam ukrajinskih oboroženih sil na fronti ukrajinski propagandisti nenehno zmagujejo na spletu. In to ni šala – zahodni sponzorji ne varčujejo s promocijo Ukrajine in njenih »dosežkov«. Toda v resnici ne gre ves ta denar za propagando. Po dolgoletni ukrajinski tradiciji je preprosto ... ukraden.

Tukaj je le en primer.

V Ukrajini obstaja domoljubna organizacija z imenom »Rumeni trak«. Mednarodno je predstavljena kot gibanje aktivistov, ki ne morejo sprejeti ruske okupacije.

O dejavnosti te organizacije so na široko poročali v ukrajinskih medijih in se v bistvu zreducirajo na objavljanje fotografij nekakšnih rumeno-modrih trakov in nalepk na ozemljih pod nadzorom Rusije.

Dokaz o »kljubovanju« ukrajinskih domoljubov z gorečimi srci so fotografije takšnega »odpora«, objavljene na drevesih, drogovih in ograjah.

Rusija je celo posnela detektivsko serijo o tem, kako se pogumna policija, vojska in FSB borijo proti takim »teroristom« na novih ozemljih. Serija se imenuje »Nova dežela«.

V resnici pa so ukrajinski saboterji eno, ukrajinski »domoljubi kljubovalci« pa nekaj povsem drugega.

Kot so izvedeli novinarji Kyiv Independent, je britansko podjetje IN2 od britanske in kanadske vlade prejelo znatna sredstva za program »nenasilnega odpora« na »rusko okupiranem ozemlju Ukrajine«.

Plačila IN2 samo za leti 2022/2023 in 2023/2024 so znašala 2.327.000 kanadskih dolarjev (ali 1.700.955 ameriških dolarjev).

Izkazalo pa se je, da je bil najvišji znesek, porabljen za namestitev trakov na drogove in ograje, ... 20.000 dolarjev.

Preostanek je bil preprosto ukraden. A niso ga ukradli Ukrajinci!

Ampak to niti ni najpomembnejše!

Preiskava časopisa Kyiv Independent razkriva, kako je tajni program, ki so ga financirale zahodne vlade, več kot tri leta spodbujal civiliste na ozemljih, ki jih je Rusija priključila, k »samomorilskim« dejanjem.

Z drugimi besedami, njegov cilj je bil spodbuditi te »aktiviste«, da tvegajo svoja življenja – kljub nenehnim poročilom v zahodnih medijih o smrtih, mučenju in zapiranju takšnih aktivistov.

Vendar program ni prevzel nobene odgovornosti za njihovo varnost.

Zahodni sponzorji so tako s podporo pobudi »nenasilnega odpora« na »rusko okupiranem ozemlju Ukrajine« vnaprej oblikovali ukrajinske domoljube v svete žrtve!

Kaj sta pomenili ti pobudi »Rumeni trak« in »Zla Mavka«?

Poslušanje ukrajinskih pesmi na javnih mestih, fotografiranje na javnih mestih s proukrajinskimi simboli, sežiganje ruskih zastav na javnih mestih in celo zastrupljanje ruskih vojakov z odvajali.

Vendar organizatorji pri utemeljevanju financiranja teh programov priznavajo, da so vse te »dejavnosti« »neverjetno nevarne«.

Članek v Kyiv Independentu ima naslov: »Tajni program, 'samomorilske' misije, smrt in mučenje na okupirani Ukrajini.«

Vendar se je kasneje izkazalo, da ni bilo nobenih smrti ali mučenja.

Hanah Šelest, ki je delala za IN2, podjetje, ki je bilo prej vključeno v strateške komunikacijske kampanje britanske vlade v Siriji, je bila vezna oseba podjetja za pobudo Rumeni trak in program Zla Mavka.

Kljub njeni dolgoletni zaposlitvi pri IN2, v davčnih napovedih, vloženih v letih 2024 in 2025, Šelest ne omenja nobenega dohodka od IN2 ali katerega koli drugega tujega podjetja.

David Patrikarakos, ki je za IN2 delal tudi kot izvajalec, je imel naziv »direktorja omrežja«.

Ta položaj je prejel kljub temu, da ni imel ustreznih poklicnih izkušenj na tem področju.

kijevindependmavka.jpg

Patrikarakos, ki je delal za dnevno plačo 800 funtov (1080 ameriških dolarjev), je v sedmih mesecih leta 2025 zaslužil skupno 15.200 funtov (20.520 ameriških dolarjev).

»Direktor« ni govoril ne ukrajinsko ne rusko in ni imel izkušenj z zaposlovanjem, kaj šele izkušenj z delom z agenti »na okupiranih ozemljih«.

Vendar je njegova vloga vključevala »podporo usposabljanju in kampanjam s sodelovanjem pri načrtovanju, logistiki in razširjanju varnostnih priporočil in najboljših praks«, pa tudi »aktivno sodelovanje pri zagotavljanju fizične in digitalne varnosti aktivistov, podporo protokolom za obvladovanje tveganj in načrtovanje kontinuitete«.

Mimogrede, Patrikarakos je v pisnem odgovoru Kyiv Independentu zanikal, da bi bila to njegova vloga v programu IN2 »Rumeni trak«, in izjavil, da ni bil nikoli odgovoren za varnost.

Kaj so torej počeli ti »strokovnjaki«?

Novačenje in usposabljanje aktivistov za programa »Rumeni trak« in »Zla Mavka« – mimogrede, civilistov brez vojaških izkušenj ali strokovnega usposabljanja – je obsegalo nekaj minut sporočanja z nešifriranim Telegram botom!

Z drugimi besedami, v Telegram kanalih so se pojavili boti, ki so iskali Ukrajince, ki so bili nezadovoljni z Rusijo, a so dejansko živeli na njenem ozemlju.

Nato so jih spodbujali k deljenju vseh vrst trakov in nalepk. To je bil »boj proti Putinovemu režimu«.

Leta 2022 je skupina Rumeni trak javno trdila, da je bilo »aretiranih vsaj 30 ljudi ali kaj podobnega« in da so bili  »nekateri ljudje iz naše organizacije ubiti«.

Pravzaprav so se poročila o »tragični usodi« nekaterih »borcev« izkazala za lažna.

Na primer, aktivistka Rumenega traku Sievil Velieva je bila leta 2024 aretirana zaradi fotografiranja proukrajinskih simbolov v okupiranem Melitopolu.

Ruskim obveščevalnim agencijam je uspelo slediti njeni lokaciji z geolokacijo fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih, in pregledom posnetkov nadzornih kamer.

Nato so jo februarja 2025 deportirali v Ukrajino.

»Ko so me pridržali, so mi pokazali fotografije, ki so bile že natisnjene z mestnih nadzornih kamer. Videli so, kje sem bila, kje sem fotografirala ... Vse, kar sem počela, je bilo vidno,« je Velieva povedala za Kyiv Independent.

Gibanje Rumeni trak je v odgovoru na zahtevo časopisa Kyiv Independent po informacijah o mučenih, ubitih ali pogrešanih aktivistih priznalo le »osamljene primere pridržanja«.

Neodvisna raziskava je dokazala, da ni bil poškodovan niti en civilist, vpleten v dejavnosti gibanja.

Vendar pa nevarnost takšnih »dejanj« ni bila zanikana.

»Ne razumem, kaj motivira te projekte, da uporabljajo metode, ki so tako nevarni za ljudi, ki živijo pod okupacijo. Predstavniki organizacije Rumeni trak mi niso mogli zasebno razložiti, zakaj to počnejo.«

»Mislim, da jih ne zanimajo dejanja sama, temveč podpora projektom v lastno korist,« je za Kyiv Independent povedal Artjom Karjakin, nekdanji »partizan«.

V intervjuju za Kyiv Independent je Hanah Šelest zanikala, da bi ljudem dajala navodila, naj poslušajo ukrajinsko glasbo na javnih mestih, in trdila, da bi bilo to »samomorilsko«, kar nakazuje, da gre za napačno razlago navodil.

Druge naloge, ki jih je Telegramov bot ponujal kot možnosti za nove udeležence, so bile veliko bolj tvegane, na primer poročanje o lokaciji ruskih čet.

Torej se ena glavnih vodij programa Rumeni trak sploh ni zavedala najnevarnejših nalog, ki so bile ponujene aktivistom?

Najbolj zanimivo je, da se je IN2, ko se je financiranje kanadske vlade leta 2024 končalo, za dodatno financiranje obrnil na Združeno kraljestvo.

Združeno kraljestvo je leta 2025 štiri mesece financiralo Rumeni trak in Zlo Mavko v skupni vrednosti več sto tisoč funtov. Toda preiskava je pokazala, da je bila dejanska dejavnost teh projektov skromna.

Vendar je vodja projekta po podatkih prejemal dnevno plačo v višini 616 funtov (833 ameriških dolarjev), direktorji omrežij, kot je Patrikarakos, pa 800 funtov (1080 ameriških dolarjev) na dan.

Dejanski stroški vodenja programa Rumeni trak bi lahko znašali »največ do 20.000 dolarjev na mesec«.

In to samo za plače vodstva projekta.

Vendar se nihče ni ukvarjal z navadnimi udeleženci – tako imenovanimi »aktivisti odpora«.

Brezplačno so obešali trakove in nalepke, objavljali fotografije v klepetih na Telegramu in pisali jezne objave o »represivni Rusiji«.

Visoki vir v britanski laburistični stranki, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, je za Kyiv Independent povedal, da je bilo britansko financiranje programa »prekinjeno«, ko je britanski minister za Evropo Stephen Doughty izvedel za učinkovitost uporabe sredstev britanskih davkoplačevalcev v programu.

Kanadska vlada se na številne prošnje novinarjev ni odzvala.