REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nočna mora za ZDA: General s temno preteklostjo se je iz sence povzpel na vrh oblasti

Nočna mora za ZDA: General s temno preteklostjo se je iz sence povzpel na vrh oblastiNjegov vzpon prihaja v času, ko je iranska oblast razdeljena in negotova, kar mu omogoča, da vpliva na ključne odločitve. Zahod vidi Vahidija kot problematično osebnost glede na njegove domnevne povezave z napadom v Argentini in Interpolovo tiralico. Vir: Posnetek zaslona, X

Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump trdi, da obstajajo znaki razpada v iranskem vojnem vodstvu v času vojne, se zdi, da en ključni akter hitro pridobiva pomemben vpliv, ki bi lahko oblikoval položaj Islamske republike tako na bojišču kot za pogajalsko mizo. In verjetno to ni oseba, ki bi jo Bela hiša rada videla na čelu Irana.

Medtem ko je ajatola Mojtaba Hamenej po atentatu na njegovega očeta Alija Hameneja prevzel položaj vrhovnega voditelja, predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je stopil v ospredje med pogajanji, bi se lahko vzpon brigadnega generala Ahmada Vahidija izkazal za najpomembnejšo od vseh sprememb v kompleksni notranji strukturi moči Irana, piše Newsweek.

Vahidi je bil imenovan za poveljnika Korpusa islamske revolucionarne garde (IRGC), potem ko je bil njegov predhodnik Mohammad Pakpour ubit v začetni fazi ameriško-izraelske agresije na Iran pred dvema mesecema. Zaradi te funkcije je ena glavnih potencialnih tarč Izraela in Združenih držav Amerike.

Vahidijeva biografija pa je edinstvena.

Poleg tega, da je bil prej namestnik poveljnika IRGC, notranji minister v vladi nekdanjega iranskega predsednika Ebrahima Raisija in obrambni minister v času predsednika Mahmouda Ahmadinejada, je bil Vahidi tudi eden od ustanoviteljev elitne enote Quds, ki jo je kasneje vodil generalmajor Qassem Soleimani do svoje smrti v ameriškem atentatu nanj leta 2020, ki ga je ukazal Donald Trump.

Danes, ko se Islamska republika sooča z najtežjim izzivom od iransko-iraške vojne, v kateri sta nastali IRGC in njene enote Quds, je »Ahmad Vahidi tisti, ki sprejema odločitve,« je za »Newsweek« povedal Kamran Bokhari, strateški napovedovalec in višji sodelavec Sveta za bližnjevzhodno politiko.

Med 21 leti vodenja enote Quds so Soleimanija pogosto imenovali »poveljnik v senci«. Ta vzdevek si je prislužil zaradi širokega nabora tajnih operacij v tujini – od pomoči milicam pri napadih na ameriške enote v Iraku do podpore Hezbolahu v boju proti Izraelu ter boja proti upornikom in džihadistom, vključno s tistimi v Iraku in Siriji.

Kljub temu je Soleimani sčasoma postal javna osebnost in prav ta prepoznavnost je bila zanj usodna.

Vahidi je dobro znan tudi na Zahodu – leta 2007 je zanj razpisana rdeča tiralica Interpola, leta 2010 pa so ga Združene države Amerike sankcionirale zaradi domnevne vloge pri smrtonosnem bombnem napadu na judovski center v Argentini leta 1994. Kasneje so proti njemu uvedle dodatne ukrepe tako ZDA kot Evropska unija (EU), vendar to ni bistveno upočasnilo njegove kariere v Iranu.

Kljub javnim funkcijam Vahidi še vedno ostaja nekoliko enigmatična osebnost.

Njegova sposobnost napredovanja znotraj formalnih struktur oblasti, gradnje povezav, ki temeljijo na tehnokratski in ne na osebni avtoriteti, in ohranjanja nizke mednarodne prepoznavnosti ga dela še posebej vplivnega.

Bokhari, ki je Vahidija srečal pred 15 leti, je dejal, da tekoče govori angleško.

V primerjavi z zadnjim iranskim šahom, brutalnim diktatorjem Rezo Pahlavijem, ki je bil odstavljen med islamsko revolucijo, Bokhari trdi, da je tudi Vahidi »človek sistema« in da bi ga lahko oblikoval, če bo preživel vojno.

»Revolucionarna garda je sprejemala ključne odločitve že pred to vojno. Zdaj se je zgodilo, da je to postalo dejansko stanje, saj ni pravega vrhovnega voditelja,« je dejal Bokhari.

Annika Ganzeveld, odgovorna za Bližnji vzhod v projektu »Kritične grožnje« Ameriškega podjetniškega inštituta, meni, da odsotnost novega ajatole v javnosti Vahidiju še dodatno olajša utrjevanje oblasti.

Čeprav Trump pogosto trdi, da je v Iranu že prišlo do »spremembe režima«, je že na začetku vojne priznal tveganje za nastanek novega vodstva, ki bi še naprej nasprotovalo interesom ZDA.

»Menim, da bi bil najslabši možni scenarij, da to storimo, nato pa pride nekdo, ki je prav tako slab kot prejšnji, kajne?

To bi se lahko zgodilo. Nočemo, da se to zgodi.

To bi bilo verjetno najslabše,« je Trump dejal nekaj dni po začetku vojne.

Takšen scenarij se morda že obeta, še posebej, ker Vahidi po besedah ​​ Ganzeveldove začenja zbirati svoj »notranji krog«, v katerem je tudi sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Mohammad Bagher Zolgadar.

Zdaj pa po besedah Ganzeveldove ​​Vahidijeva skupina »trenutno prevladuje pri odločanju«, kar še dodatno otežuje prizadevanja za dosego sporazuma med Washingtonom in Teheranom o končanju vojne, reševanju iranskega jedrskega programa in, morda najbolj nujno, vprašanju medsebojnih blokad v strateško pomembni Hormuški ožini.

»Zdi se, da so Wahidi in njemu lojalni voditelji IRGC izrinili bolj pragmatične uradnike, kot sta vodja pogajalske skupine, predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf in zunanji minister Abas Aragči, ki sta kazala večjo pripravljenost za kompromis z Združenimi državami.

Za razliko od njiju Vahidi ni pokazal nobene pripravljenosti popustiti ključnim zahtevam ZDA glede jedrskega programa in Hormuške ožine,« je poudarila Ganzeveldova.

Vendar pa Vahidi ni edini, ki se bori za vpliv.

Ali Alfoneh, višji sodelavec na Inštitutu za arabske države v Zalivu, govori o »kolektivnem vodstvu petih ljudi«, kjer »glavna ločnica poteka med« izvoljenimi uradniki - iranskim predsednikom Massoudom Pezeshkianom in predsednikom parlamenta Mohammadom Bagherjem Ghalibafom, ter neizvoljenimi akterji - vodjo sodstva Golamom-Hosseinom Mohsenijem-Edzeijem, predstavnikom IRGC, oziroma nekdanjim poveljnikom Mohsenom Rezaijem ali sedanjim poveljnikom Ahmadom Vahidijem in enim neidentificiranim predstavnikom redne vojske.

Ameriški časnik navaja, da ima Vahidi tudi zgodovino stikov z ameriško Centralno obveščevalno agencijo (CIA) in izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja.

Tajni dogovor, znan kot afera Iran-Contra, je vključeval ameriške uradnike, ki so med vojno z Irakom prodajali orožje Iranu, da bi denar usmerili k desničarskim upornikom v Nikaragvi, kljub prepovedi ameriškega kongresa.

Po drugi strani pa je Trump jasno pokazal naklonjenost do Ghalibafa, ki se je profiliral kot most med različnimi političnimi strujami v Iranu, čeprav ga preganjajo obtožbe o korupciji.

Čeprav Vahidijeva kariera morda obeta prednost, le malokdo pričakuje odkrit vojaški udar IRGC, ki tradicionalno raje ohranja določeno stopnjo »verodostojnega zanikanja« svoje vloge, piše »Newsweek«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke