REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Astronavti uspešno pristali, misija Artemis 2 po obkrožitvi Lune izpolnila svoj glavni cilj!

Astronavti uspešno pristali, misija Artemis 2 po obkrožitvi Lune izpolnila svoj glavni cilj!

Misija Artemis 2 je izpolnila svoj glavni cilj. Vesoljsko plovilo Orion s štirimi astronavti je obkrožilo oddaljeno stran Lune in se vrnilo na Zemljo.

Po podatkih Nase se je Orion približal Luni na najmanj 6545 km (4100 milj), ko jo je preletel 6. aprila ob 19.00 po vzhodnem ameriškem času (7. aprila ob 1.00 po srednjeevropskem času). Med približevanjem je bilo postavljenih več rekordov.

Astronavti Artemisa so bili dlje od svojega domačega planeta kot kateri koli drug človek pred njimi – 406.771 km.

Ta razdalja je za 4600 km presegla prejšnji rekord, ki ga je postavil Apollo 13.

Drugi rekord je število ljudi (štiri), ki so poleteli proti Luni.

V programu Apollo so vse posadke štele 3 ljudi. V tem lunarnem poletu je prvič ženska, temnopolti in Neameričan (Kanadčan).

Prvič po dobrega pol stoletja so bili približno 40 minut brez stika z Zemljo.

Izguba komunikacije je bila pričakovana: potem ko je izginil za našim naravnim satelitom, je Orion izgubil neposredno zvezo s kontrolo misije v Houstonu.

"Tako čudovito je spet slišati Zemljo!" se je veselila astronavtka Christina Koch. »Vedno bomo izbrali Zemljo, vedno bomo izbrali drug drugega.«

Po ponovni vzpostavitvi stika s kontrolo misije je posadka opazovala popoln sončni mrk: Luna je za kratek čas zakrila Sonce in razkrila Sončevo korono.

»To je kot znanstvena fantastika – izgleda nestvarno,« je priznal pilot Victor Glover.

Po ponovni vzpostavitvi stika so astronavti šest ur prenašali svoja opazovanja na Zemljo in med seboj tekmovali v deljenju vtisov, saj so bili prvi v človeški zgodovini, ki so videli Luno, kot je še nihče ni videl.

»Neverjetno je videti, kar lahko zdaj vidite z Lune s prostim očesom. Neverjetno je,« je dejal kanadski astronavt Jeremy Hansen. Pozval je »sedanje in prihodnje generacije, naj zagotovijo, da ta rekord ne bo dolgo trajal.«

Glover je podrobno opisal terminator – mejo med dnevom in nočjo na Luni: »Oh, ko bi le imel več časa, da bi sedel in opisal, kaj vidim! Ta terminator je absolutno fantastičen. Kar zadeva osvetlitev, je to najhujša pokrajina, kar sem jih kdaj videl.«

»O moj bog, naslikal si neverjetno sliko! Takšna opazovanja lahko zagotovijo samo ljudje; kot da bi nas vzel s seboj,« se je odzval glavni znanstvenik misije Artemis 2, Kelsey Young.

Christina Koch je živo opisala lunine kraterje. »Je kot senčnik z drobnimi luknjicami, skozi katere sije svetloba. Tako svetli so v primerjavi s preostalo Luno,« je dejala.

Zahvaljujoč sončnemu mrku so astronavti videli šest bliskov zaradi udarcev meteoroidov na Luninem površju. Z dovoljenjem nadzornega centra so poimenovali tudi dva kraterja: enega »Integrity« (v čast svojemu vesoljskemu plovilu), drugega pa »Carroll« (v spomin na ženo poveljnika Reeda Wisemana, ki je leta 2020 umrla za rakom).

Po zaključku glavnega cilja misije, obleta Lune, se je Integrity, znan tudi kot Orion, usmeril proti domu. Vesoljsko plovilo je potovalo po poti, imenovani »zanka svobodnega povratka«. Tak tir izkorišča gravitacijo Zemlje in Lune, s čimer varčuje z gorivom.

Agencija NASA je namignila, da je straniščni sistem med lunarno misijo morda popolnoma odpovedal.

Ugotovljeno je bilo, da se je to zgodilo, ker so cevi sistema med poletom zmrznile. Obrnitev vesoljskega plovila proti Soncu ni rešila težave. Zato so astronavtom svetovali, naj uporabljajo nadomestne načine za zbiranje odpadkov.

V evropskem servisne modulu so med poletkm zaznali tudi povečano uhajanje helija. 

Odpravo, dolgo dobrih 9 dni, je čakal še en rekord. Ob vstopu v Zemljino atmosfero je bila hitrost Oriona večja kot za katerokoli človeško posadko ob vrnitvi doslej, predvidoma več kot 40.000 km/h.

Dosedanji rekord ima Apollo 10 z nekaj manj kot 40.000 km/h. Vendar naj bi tega rekorda ne presegli. Zelo pomemben pri najbolj kritičnem delu poleta je bil pravilen kot vstopa kapsule v ozračje.

Če bi bil kot prevelik, kapsula lahko zgori, če je premajhen, jo lahko odbije v vesolje tako zelo, da začne krožiti okoli Sonca, vrnitev na Zemljo pa postane nemogoča.

Namesto tehnike dvojnega vstopa v atmosfero so uporabili le en vstop. Tako naj bi varovali ne najboljši zaščitni ekran pred poškodbami. 

Tako znižajo veliko hitrost, da je kasneje mogoče postopoma odpreti padala. Predviden je bil pristanek na vodi. Vendar pa toplotni ščit ni bil povsem zanesljiv. To so ugotovili ob vrnitvi kapsule v odpravi Artemis 1, ko je bilo za izboljšave že prepozno...

Na koncu so uspešno pristali, samo kilometer vstran od predvidenega cilja, kar je velik uspeh.

Artemis 2 je prva misija s posadko k Luni po misiji Apolla 17 leta 1972. Uspeh bo utrl pot za Artemis 3 naslednje leto, kjer bo druga posadka v istem Orionu vadila združitve z enim ali dvema lunarnimi pristajalnima moduloma v orbiti okoli Zemlje.

Naslednja misija, predvidoma že leta 2028, bo vsebovala že pristanek dveh astronavtov na južnem polu Lune v okviru odprave Artemis 4.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke