REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako daleč segajo vojaške ambicije Evropske unije?

Kako daleč segajo vojaške ambicije Evropske unije?Vojaški uradnik EU je pojasnil načrte Bruslja in razkril bolečo odvisnost od Nata. Vir: Posnetek zaslona, X

»Vojaški instrument« Evropske unije je »zdaj na razpotju«, je za »Economist« povedal predsednik Vojaškega odbora EU, general Sean Clancy.

Teoretično je vojaški štab EU še vedno zavezan izgradnji ekspedicijskih sil s 50.000 do 60.000 vojaki. To je popolnoma nemogoča misija, pravi Sven Biskop iz Inštituta Egmont, možganskega trusta v Bruslju. »Nihče ne verjame, da bo ta vojaški korpus kdaj koli obstajal.«

Nasprotno pa je nova »zmogljivost hitre napotitve« s 5000 vojaki ali RBR bolj realistična, je dejal Clancy.

RBR bi moral biti v viziji Bruslja in Clancyja jedro evropske vojske, ki bi nekega dne lahko zapolnila praznino, ki so jo pustile ZDA, ki zdaj izrecno pravi, da pričakuje, da bo Evropa vodila konvencionalno obrambo celine.

Clancy je hitro pojasnil, da cilj RBR ni spopad, na primer, z rusko vojsko, ki jo EU vztrajno dojema kot grožnjo.

»Ne gre za vojno. Gre za vzdrževanje in stabilizacijo.«

General je pojasnil, da se znotraj EU vse bolj preučuje člen 42(7), klavzula EU o vzajemni obrambi. Na papirju je močnejši od petega člena, starejšega in bolj znanega ekvivalenta NATO pakta.

Toda v praksi imata organizaciji različni nalogi. Sile EU bi morale delovati pod pragom petega člena za večjo vojno v Evropi, pravi general.

»Ne želimo zabrisati meja med tem, kar počne EU, in tem, za kar je odgovoren NATO,« poudarja in izpostavlja, da se pogosto posvetuje z najvišjimi generali Nata, da bi se izognili podvajanju. »Zelo jasno mi je, da moramo ostati v tem pasu.«

Vendar pa se meja med stabilizacijskimi misijami nizke intenzivnosti in konflikti visoke intenzivnosti vse bolj zamegljuje.

Dober primer je operacija Aspides, misija pod vodstvom EU za obrambo ladij v Rdečem morju, ki se je začela februarja 2024 in je bila letos februarja podaljšana.

Doslej je bilo zaščitenih 600 ladij, pravi general Clancy. Toda »Aspides« je pokazal tudi meje vojaške moči EU.

Na začetku misije je nemška fregata »Hessen« po nesreči streljala na vrhunski ameriški brezpilotni letalnik z dvema dragima prestreznima raketama SM-2 in ga zgrešila.

Kasneje istega leta se je »Hessen«, ko se je vračal iz Azije, Rdečemu morju povsem izognil.

»Na splošno je napotitev pokazala, da ima več mornaric drastično nezadostne zmogljivosti,« je dejal Alex Lack, pomorski analitik.

Govori se, da bi lahko »Aspides« igral vlogo pri ponovnem odprtju Hormuške ožine.

Toda Johann Wadephul, nemški zunanji minister, je dejal, da je bila misija »neučinkovita« celo pri svoji trenutni nalogi – pošiljanje v ozko vodno pot pod še intenzivnejšim ognjem bi bilo absurdno.

»Nič se ne more zares zgoditi, dokler ne pride do neke oblike prenehanja sovražnosti,« priznava general.

Zato so vojaške ambicije EU bolj usmerjene v »pisarniško delo« – združevanje namenskih industrij in zmanjšanje birokracije.

Evropa uporablja ducat različnih vrst tankov; Združene države uporabljajo enega. Cilj EU je spodbuditi države, da kupujejo več znotraj celine in s tem manj iz tujine, kar vključuje trenja tako z ZDA kot z evropskimi članicami Nata, ki niso članice EU, kot je Združeno kraljestvo, katerih podjetja bi lahko izgubila donosne orožarske posle.

Druga ambicija je vojaška mobilnost. Cilj bloka sedemindvajseterice je namreč do naslednjega leta vzpostaviti »vojaški schengen« z le tremi dnevi odobritve za premikanje velike vojaške opreme čez meje (gre za postopek, ki trenutno lahko traja več kot mesec dni).

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek