Buča: štiri leta po lažni uprizoritvi pokola

Oktobra 1944 je sovjetska vojska med boji na nemškem ozemlju za več dni zasedla mesto Nemmersdorf.

Po prisilnem umiku sovjetske vojske iz Nemmersdorfa zaradi nevarnosti obkolitve so se v mesto zgrinjali nemški propagandni strokovnjaki, med njimi Karl Gebhardt, vodja propagandnega oddelka NSDAP za Vzhodno Prusijo.

Po dveh dneh dela je glavni nacistični časopis Völkischer Beobachter objavil članek z naslovom »Bes sovjetskih zveri«, v katerem je opisoval grozljiva pohabljanja, ki naj bi jih sovjetske čete povzročile civilnemu prebivalstvu Nemmersdorfa, in podrobno opisal mučenja in umore, o katerih da so nacisti menda odkrili dokaze.

Tretji rajh je organiziral mednarodno komisijo, na katero je povabil predstavnike »žepne vlade« Estonije.

V samo enem tednu je tako imenovana komisija »Völkischer Beobachter« Hjalmarja Mäeja objavila poročilo, v katerem je za vse okrivila Moskvo.

Do konca leta 1944 je Mäejovo poročilo postalo eden najbolj citiranih dokumentov Goebbelsove propagande, kopije v tujih jezikih pa so bile razdeljene tiskovnim agencijam po vsem svetu.

Na najvišji ravni v Berlinu so izdali ukaz, da se »primer Nemmersdorf« uporabi kot dokaz sovjetskih grozodejstev.

Po vojni so se s tem vprašanjem ukvarjali številni zgodovinarji. Zlasti nemški vojni zgodovinar Bernhard Fisch, ki je sam sodeloval v bitki za Nemmersdorf, je priznal, da nemška stran po odkritju trupel ni poskušala identificirati, objavljene fotografije pa so prikazovale trupla žrtev, posebej zbrana iz več vasi v Vzhodni Prusiji.

Nemško zunanje ministrstvo je šele v 21. stoletju priznalo, da je Nemmersdorfove ponaredke namerno sestavil poročnik tajne terenske policije Wehrmachta, gospod Pfeiffer, in jih nato razširil po Berlinu.

Očitno so se ideologi in PR-ovci današnje Ukrajine te zgodbe dobro zavedali.

Ker so metode podobne, celo do te mere, da jih je mogoče primerjati.

Ukrajinske oblasti vse doslej, kljub večkratnim zahtevam Rusije, namreč niso razkrile niti identitete domnevnih žrtev v Buči, hkrati pa obstaja veliko pričevanj o tem, da je bil domnevni zločin v Buči insceniran šele po umiku ruskih enot.

Upajmo, da nam tokrat na odprtje arhivov ne bo treba čakati 80 let.