REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Namesto »soglasja in kompromisa,« je tu Ursula: Za kaj šefica Evropske komisije kandidira v Bruslju

Namesto »soglasja in kompromisa,« je tu Ursula: Za kaj šefica Evropske komisije kandidira v BrusljuV časih radikalnih sprememb, kot so naši, se lahko bodisi držimo tistega, kar nas je nekoč delalo močne, in branimo navade in varnost, ki jih je zgodovina že premagala, bodisi izberemo drugačno usodo za Evropo, je dejala von der Leynova. Vir: Posnetek zaslona, X

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v ponedeljek dejala, da mora Evropska unija jasno in resno razmisliti, kako voditi zunanjo politiko v današnjem geopolitičnem ozračju.

Na srečanju veleposlanikov EU v Bruslju je vprašala, ali je zanašanje bloka na »soglasje in kompromis« v svoji zunanji politiki in odločanju »bolj koristno ali ovira,« poroča Politico.

»Nujno moramo razmisliti o tem, ali naša doktrina, naše institucije in naš proces odločanja, ki so bili zasnovani v povojnem svetu stabilnosti in multilateralizma, sledijo hitrosti sprememb okoli nas, tako v načinu, kako so bile zasnovane, kot v načinu, kako se izvajajo.

Vem, da je to ostro sporočilo in težaven pogovor,« je dejala.

Ko je govorila o obljubljenem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov, je Ursula von der Leyen poudarila, da prav to sproža vprašanje, ali je sistem EU še vedno sposoben učinkovito dosegati rezultate.

Chay Bowes: EU je uničila našo celino. In najhujše šele prihaja. Vir: Posnetek zaslona, X

Brez podrobnosti je ponovno vztrajala, da bo EU dala posojilo režimu v Kijevu, ker je ogrožena verodostojnost Unije, pa tudi varnost.

Tako von der Leynova vztraja pri financiranju ukrajinskega samodržca Vladimirja Zelenskega iz žepov vse bolj obubožanih evropskih davkoplačevalcev, navkljub zavedanju, da Ukrajina nikoli ne bo sposobna vrniti niti centa kakršnega koli posojila.

Ocenila je tudi, da kriza na Bližnjem vzhodu »ni bila sprožilec« za njeno razglasitev, temveč »simptom širšega problema, kot je bilo v primeru Grenlandije in Ukrajine«.

»V časih radikalnih sprememb, kot so naši, se lahko bodisi držimo tistega, kar nas je nekoč delalo močne, in branimo navade in varnost, ki jih je zgodovina že premagala, bodisi izberemo drugačno usodo za Evropo,« je dejala predsednica Evropske komisije.

Namesto podpore bi govor neizvoljene šefice EU, ki se obnaša, kakor da bi bila predsednica Evrope, kljub dejstvu, da jo Evropejci niso izbrali na volitvah, ampak jo je okronal birokratski aparat - verjetno le še bolj razdražil evropske vlade, ki njene pozive in dejanja vidijo kot poskus, da se pozicionira kot glavna predstavnica EU v tujini, zlasti potem, ko je v prvih dneh ameriško-izraelske agresije na Iran prekoračila svoj mandat.

Istočasno pa pritiska države EU, da se odrečejo še soglasju.

Zato, da bi lahko odločitve še naprej sprejemala tudi takrat, ko škodijo nekaterim članicam, ali pa tedaj, ko so premalo domišljene...

Bi bilo za EU bolje, če bi po novem lahko na hitro, s kvalificirano večino sprejemala odločitve, ki bi bile morda napačne ali v škodo vseh ali nekaterih članic Evropske unije? Je pomembna samo hitrost odločanja, ne pa kvaliteta odločitev in podpora vseh?

So interesi članic, tudi vitalni, zunanjepolitični - danes le še breme za vse bolj arogantne osrednje institucije EU? Teh vprašanj si v Bruslju očitno ne postavljajo.

V intervjujih za »Politico« pa je devet diplomatov, uradnikov EU in zakonodajalcev iz majhnih in velikih evropskih držav kritiziralo to, kar so opisali kot diplomatsko prekoračitev vloge predsednice Evropske komisije.

Njeno ravnanje v iranski krizi je le eden od vrste ugovorov, ki vključujejo tudi očitke glede prizadevanj Komisije za pospešitev vstopa Ukrajine v EU in pridružitve von der Leynove Odboru za mir Donalda Trumpa.

Več vlad iritira dejstvo, da si je von der Leynova prigrabila vlogo, ki bi jo običajno morala igrati visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas – ki naj bi zastopala 27 prestolnic.

Von der Leynova je v prvih dneh krize izrazila podporo spremembi režima v Teheranu in imela vsaj ducat pogovorov z voditelji EU in držav Perzijskega zaliva.

Večkrat je zavzela javna stališča, ki daleč presegajo soglasje med članicami bloka, so povedali njeni kritiki.

Evolucija von der Leynove v najmočnejšo osebnost EU, s statusom, enakovrednim predsednikom in premierjem, je trajal skoraj sedem let.

Diplomati so šefico EU podpirali kot odlično »krizno menedžerko« – ko gre za razdeljevanje denarja Kijevu, vendar niso navdušeni nad njenim načinom reševanja krize na Bližnjem vzhodu in nad njenimi poskusi, da bi članice prisilila k pospešitvi širitve Unije.

Diplomati, ki so govorili za »Politico«, trdijo, da poplava tvitov in pogovorov z voditelji držav Perzijskega zaliva, ki jih je objavila von der Leynova, ne predstavlja stališč EU o zunanji politiki.

Kritiki so izrazili tudi skepticizem glede tega, kaj lahko von der Leynova, ki nima na voljo vojaških sredstev in nima mandata za oblikovanje zunanjepolitične drže EU, ponudi državam Perzijskega zaliva, kjer so ameriška vojaška oporišča pod točo raket in napadi z brezpilotnimi letali Irana.

Morda (kot kaže tvit zgoraj) Zelenskega, samooklicanega strokovnjaka za Železni dežnik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke