sobota, 27. december 2025 leto 30 / št. 361
Prisvajanje tujega kot »povračilo stroškov«: Kaj je pravi razlog za vse večji pritisk ZDA na Venezuelo?
Venezuelski tanker Vir: Xinhua
Od konca avgusta so Združene države Amerike okrepile vojaško prisotnost v Karibih ob obali Venezuele, hkrati pa so zaostrile sankcije, blokade in vojaške grožnje proti tej nafti bogati južnoameriški državi.
V pomembnem razvoju dogodkov je Bela hiša odredila ameriški vojski, naj se vsaj v naslednjih dveh mesecih osredotoči skoraj izključno na izvajanje »karantene« venezuelskega nafte, je v sredo poročala agencija Reuters, ki se sklicuje na ameriškega uradnika.
Kakšni so pravi motivi za temi ukrepi? Kakšen izid si Washington resnično želi?
OBTOŽBE ZARADI PREVAŽANJA DROG
Od septembra je ameriška vojska izvedla več deset napadov na plovila v Karibskem morju in Tihem oceanu, ki so domnevno prevažala droge.
V ponedeljek je Trump dejal, da bo cilj ZDA »verjetno« prisiliti venezuelskega predsednika Nicolasa Madura k odstopu, in da bi bilo po njegovem mnenju »pametno«, če bi Maduro odstopil.
Po podatkih, ki jih je objavila ameriška vlada, je v napadih, katerih zakonitost so podvomili strokovnjaki in celo ameriški zakonodajalci iz obeh strank, umrlo več kot 100 ljudi.
Vendar je Washington smrtonosne operacije upravičil kot svojo »vojno proti kartelom drog«.
Pretekli teden je ameriški predsednik Donald Trump odredil »popolno in popolno blokado« vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v Venezuelo ali iz nje izstopajo, Washington pa je že zasegel dva venezuelskA tankerja za prevoz nafte.
V ponedeljek je Trump dejal, da bo cilj ZDA »verjetno« prisiliti venezuelskega predsednika Nicolasa Madura k odstopu, in da bi bilo po njegovem mnenju »pametno«, če bi Maduro odstopil.
Ameriški predsednik Donald Trump govori novinarjem v Beli hiši v Washingtonu, D.C., Združene države Amerike, 30. septembra 2025. (Xinhua/Hu Yousong)
RESNIČNI MOTIV
Kritiki, vključno z zakonodajalci v ameriškem Kapitolu, so podvomili, ali je boj proti drogam res edini motiv ZDA.
Na torkovem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN, sklicanem zaradi razmer v Venezueli, je venezuelski veleposlanik pri Združenih narodih Samuel Moncada Acosta obtožil Washington, da je storil »največjo izsiljevanje« proti njegovi državi.
Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je na tiskovni konferenci prejšnji teden dejal, da je Trump »rekel, da smo tatovi nafte, ki leži pod našo zemljo. To je popolnoma nesmiselno.«
Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je na tiskovni konferenci prejšnji teden dejal, da je Trump »rekel, da smo tatovi nafte, ki leži pod našo zemljo. To je popolnoma nesmiselno.«
Resnica je bila razkrita mednarodni skupnosti, saj je postalo jasno, da so naraščajoči pritisk in sovražnost proti Venezueli motivirani z namero ZDA, da si prisvojijo venezuelsko nafto, je dodal uradnik.
Po ocenah ameriške agencije za energijo (U.S. Energy Information Administration) je imela Venezuela leta 2023 približno 303 milijarde sodčkov nafte, kar je največja dokazana zaloga surove nafte na svetu in predstavlja približno 17 odstotkov svetovnih zalog.
Trump je v ponedeljek dejal, da bi lahko nafto, zaseženo iz Venezuele, obravnavali kot ameriško premoženje. <2Morda jo bomo prodali, morda jo bomo obdržali,« je dejal novinarjem. »Morda jo bomo uporabili v strateških rezervah. Ladje bomo tudi obdržali.«
Te izjave odražajo prejšnje izjave Trumpa, v katerih je večkrat pozval Združene države, naj zasežejo nafto iz drugih držav, kar kaže na splošno prepričanje, da ima Amerika pravico nadzorovati ali izkoriščati vire drugih držav, piše v sredo objavljenem poročilu britanskega časopisa The Guardian.
Ljudje hodijo mimo freske v Caracasu, Venezuela, 5. november 2025. (Foto: Marcos Salgado/Xinhua)
»IMPERIALIZEM VIROV«
Trumpove zahteve po venezuelski nafti so del širšega »imperializma virov«, je v analitičnem članku v časniku The Guardian zapisal strokovnjak.
Globalna energetska politika ameriške administracije »v glavnem temelji na uporabi grožnje z nasiljem ali zadrževanju pomoči«, da bi zagotovila vire za svojo energetsko strategijo, je dejal Patrick Bigger, soustanovitelj Transition Security Project, raziskovalne pobude, ki se osredotoča na podnebne in geopolitične vidike militarizacije.
Leta 2003 so Združene države Amerike pod pretvezo, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje, začele vojaško invazijo na Irak. Vojna je terjala več sto tisoč žrtev in skoraj 10 milijonov razseljenih oseb. Po »konfliktu« so se pojavile »pomembne poslovne priložnosti za Ameriko, zlasti prek pogodb z naftnimi družbami za izkoriščanje iraških naftnih polj.
Kritiki so ofenzivo proti Venezueli primerjali z vojno v Iraku, pri čemer so navedli znano mešanico retorike o spremembi režima in varnostnih izgovorov, katerih temeljni cilj je služiti naftnim interesom Washingtona.
Članek iz leta 2023 z naslovom »Iraške vojne in ameriško gospodarstvo«, arhiviran v bazi podatkov EBSCO – velikem ameriškem ponudniku informacijskih storitev –, navaja: »Od druge svetovne vojne dalje je zunanja politika ZDA dajala prednost zagotavljanju nafte iz Perzijskega zaliva, pri čemer je Irak zaradi svojih znatnih zalog nafte igral ključno vlogo.«
Leta 2003 so Združene države Amerike pod pretvezo, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje, začele vojaško invazijo na Irak. Vojna je terjala več sto tisoč žrtev in skoraj 10 milijonov razseljenih oseb.
Po »konfliktu« so se pojavile »pomembne poslovne priložnosti za Ameriko, zlasti prek pogodb z naftnimi družbami za izkoriščanje iraških naftnih polj«, piše v članku.
Med svojo prvo predsedniško kampanjo je Trump trdil, da Združene države Amerike sicer ne bi smele začeti vojne v Iraku, vendar bi morale prevzeti iraško nafto, da bi nadomestile vojaške izdatke ZDA.
»Če zmagaš v vojni, si to zaslužiš,« je leta 2015 povedal ABC. »Ničesar ne kradeš ... Samo povračamo si stroške.«
