sobota, 19. april 2025 leto 30 / št. 109
Prihaja recesija: Ameriške carine še dodatno obremenjujejo že tako zelo počasno okrevanje gospodarstva EU
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo EU uvrstil v najslabšo kategorijo trgovinskih partneric ZDA in uvedel 20-odstotno carino na ves uvoz iz EU.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo v odgovor dejala, da je EU pripravljena braniti svoje interese s »sorazmernimi protiukrepi«, če bo to potrebno.
Analitiki opozarjajo, da bi obsežne ameriške carine in morebitni povračilni ukrepi EU lahko povzročili motnje v trgovinskih tokovih, zavrli možnosti za rast in spodbudili inflacijo ter še bolj destabilizirali že tako krhko gospodarstvo EU.
Analitiki opozarjajo, da bi obsežne ameriške carine in morebitni povračilni ukrepi EU lahko sprožili motnje v trgovinskih tokovih, zadušili možnosti za rast in spodbudili inflacijo, kar bi dodatno destabiliziralo že tako krhko gospodarstvo EU.
Novno uvedene ameriške carine, ki so usmerjene na približno 70 odstotkov ali 380 milijard evrov (416 milijard ameriških dolarjev) izvoza EU v ZDA, so povzročile šok na evropskih trgih in v industriji.
Evropski delniški trgi so v četrtek in petek strmoglavili, nemški referenčni indeks DAX je v petek padel za skoraj 5 odstotkov, indeks FTSE 100 pa za 4,95 odstotka, kar je največji dnevni padec od marca 2020.
Žarko Puhovski, hrvaški politični analitik, je za Xinhua povedal, da je Trumpova politika povzročila veliko negotovost v poslovnem svetu. »Kolikor lahko ocenim, bo najbolj trpela EU, saj nima niti enotnosti niti politične moči, da bi se uprla Združenim državam.«
Novo uvedene ameriške carine, ki se nanašajo na približno 70 odstotkov ali 380 milijard evrov (416 milijard ameriških dolarjev) izvoza EU v ZDA, so pretresle evropske trge in industrije.
Nove ameriške carine grozijo, da bodo dodatno obremenile že tako krhki evropski industrijski sektor. Januarja se je sezonsko prilagojena industrijska proizvodnja v EU v primerjavi z decembrom 2024 po podatkih Eurostata, statističnega urada EU, povečala le za 0,3 odstotka.
»Evropsko gospodarstvo bo močno prizadeto. Evropa se zdaj sooča s težkim izzivom iskanja novih trgov, kar ne bo niti hitro niti enostavno. Priča smo naraščanju cen in upadanju prodaje,« je dejal Milen Keremedčiev, bolgarski gospodarski strokovnjak.
Nemčija, največje gospodarstvo EU in glavna izvoznica v Združene države, bo po pričakovanjih najbolj obremenjena s carinami. Nemški gospodarski inštitut ocenjuje, da bi lahko država zaradi novih carin utrpela do 200 milijard evrov (220 milijard dolarjev) izgube.
Podobno je avstrijski inštitut za gospodarske raziskave (WIFO) opozoril, da bodo carine zadušile evropski izvoz, zlasti v avtomobilskem, strojnem in kovinskem sektorju.
Medtem ko se je inflacija v evrskem območju s februarskih 2,3 odstotka marca nekoliko znižala na 2,2 odstotka, oblikovalci politike ECB opozarjajo, da bi ponovne trgovinske napetosti lahko povzročile kratkoročni skok cen, zlasti če se EU odzove z lastnimi carinami.
»Ameriški protekcionistični ukrepi posegajo v srce avstrijske industrijske baze. V sektorjih, kot sta avtomobilski in strojni sektor, kjer je odvisnost od izvoza še posebej velika, nove carine povzročajo znatne izgube,« je dejal ekonomist WIFO Hendrik Mahlkow.
Nove ameriške carine bi lahko sprožile krog povračilnih ukrepov in padajočo gospodarsko spiralo tako za ZDA kot za ves svet, je med nagovorom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v Franciji dejal Bernd Lange, predsednik odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino.
Ob vse večji zaskrbljenosti zaradi upočasnitve rasti so analitiki in finančne institucije znižali svoje napovedi rasti za Evropo. Banka Goldman Sachs je opozorila, da bi lahko regija leta 2025 vstopila v »tehnično recesijo«, in napovedala minimalno rast pod 0,2 odstotka do konca leta.
Holandska bankaING je znižala napoved rasti BDP v evrskem območju na 0,6 odstotka za leto 2025 in 1,0 odstotka za leto 2026. »Potrošnja in naložbe bodo verjetno ostale umirjene, zaradi česar bo gospodarska rast v euroobmočju ostala polžja,« je dejala ING.
Češko ministrstvo za finance je ocenilo, da bodo carine letos za 0,6 do 0,7 odstotne točke zmanjšale rast BDP države.
V svoji januarski napovedi je za leto 2025 napovedalo 2,3-odstotno rast.
Češki finančni minister Zbynek Stanjura je opozoril, da bodo potrošniki, tako na Češkem kot v ZDA, na koncu nosili glavno breme dodatnih stroškov.
Čeprav se je inflacija v zadnjih letih zmanjševala, so nove carine ponovno sprožile zaskrbljenost in spodbudile ugibanja, ali bo ECB še naprej razmišljala o znižanju obrestnih mer, da bi podprla gospodarstvo, ali ne.
V Avstriji naj bi se realni BDP kratkoročno zmanjšal za 0,23 odstotka, srednje- in dolgoročno pa za 0,33 odstotka, podobno zmanjšanje pa je po podatkih WIFO napovedano tudi za celotno EU.
Čeprav se neposredni vpliv na Romunijo morda zdi omejen, je Alex Milcev, vodja davčnega in pravnega oddelka družbe EY Romunija, opozoril, da so lahko posredni učinki precejšnji. »Zvišanje cen in morebitni kazenski ukrepi ZDA bi lahko vplivali na romunsko gospodarstvo, zlasti na sektorje, ki so tesno povezani z ameriškim trgom,« je dejal.
DILEMA MONETARNE POLITIKE
Ker se gospodarske posledice novih ameriških carin širijo po Evropi, se pozornost zdaj usmerja na Evropsko centralno banko (ECB), ki se sooča z vse večjo dilemo denarne politike: kako se odzvati na vse večji inflacijski pritisk ob vse šibkejši gospodarski rasti.
Čeprav se je inflacija v zadnjih letih zmanjševala, so nove carine ponovno sprožile zaskrbljenost in spodbudile ugibanja, ali bo ECB še naprej razmišljala o znižanju obrestnih mer, da bi podprla gospodarstvo, ali ne.
Guverner slovaške centralne banke Peter Kazimir je opozoril, da bodo imele 20-odstotne ameriške carine na vse blago in storitve v EU dvojni negativni učinek, saj bodo spodkopale gospodarsko rast, hkrati pa zvišale cene.
»Carine vplivajo predvsem na cene,« je dejal in dodal, da ogrožajo tudi razpoloženje na trgu dela in splošni zagon rasti.
Ljubo Jurčič, hrvaški ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo, je za Xinhua dejal, da bodo carine upočasnile gospodarsko rast in povečale inflacijo za 1-3 odstotke po vsem svetu.
Čeprav se je inflacija v evrskem območju s februarskih 2,3 odstotka marca rahlo znižala na 2,2 odstotka, oblikovalci politike ECB opozarjajo, da bi ponovne trgovinske napetosti lahko povzročile kratkoročni skok cen, zlasti če se EU odzove z lastnimi carinami.
Države EU so že odobrile začetne povračilne ukrepe proti carinam ZDA.
Zapisnik marčevskega zasedanja ECB, ki je bil objavljen v četrtek, je razkril notranja nesoglasja glede časa morebitnega znižanja obrestnih mer.
Čeprav je negotovost glede inflacijskih obetov še vedno velika, bodo kratkoročno verjetno prevladali pomisleki glede rasti, saj se Evropa zaradi novih ameriških carin sooča z nižjimi gospodarskimi napovedmi.
