REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali lahko Amerika »brani Tajvan pred Kitajsko«? Trump meni, da ne, in ima prav

Ali lahko Amerika »brani Tajvan pred Kitajsko«? Trump meni, da ne, in ima pravVelikost Kitajske in bližina Tajvana predstavljata ogromno, nepremostljivo prednost, ne glede na to, koliko svojih obstoječih vojaških zmogljivosti ZDA namenjajo Vzhodni Aziji. Prednost Pekinga na domačih tleh, v raketah in brezpilotnih letalih, Washington nikakor ne preseže, piše »Asia Times«. Vir: Posnetek zaslona, X

Intervju Donalda Trumpa za Bloomberg je spodbudil časopisne naslove, da »ZDA ne bodo branile Tajvana pred kitajsko invazijo pod njegovim predsedovanjem,« kot je pritožil Daily Telegraph.

A Trump tega ni rekel: rekel je, da Kitajski ni treba napadati Tajvana, ki je v dosegu toliko kitajskega orožja, v kolikor nanj želijo streljati, piše Asia Times.

Nekdanji predsednik in favorit na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA je navedel zdravorazumske argumente, v nasprotju z zamegljevanjem ameriških obrambnih strokovnjakov – vključno s številnimi iz Trumpovega tabora.

ZDA imajo napačno vrsto vojske za boj proti kopenskim silam z najnaprednejšimi zmogljivostmi množične proizvodnje na svetu, ki so sposobne izdelati veliko število protiladijskih izstrelkov in brezpilotnih letal, medtem ko imajo ameriški vojaški analitiki nezavidljivo nalogo pojasnjevanja tridesetih let napak.

Trump po drugi strain ignorira strokovnjake in opozarja na očitno.

»Tajvan je 15.200 kilometrov stran od ZDA. Od Kitajske je oddaljen 109 kilometrov. Majhna prednost, Kitajska pa je ogromen kos zemlje, lahko bi Tajvan kar bombardirali. Niti ji tega ni treba, lahko dobesedno samo pošlje rakete. Zdaj Peking tega ne želi storiti, ker ne želi izgubiti vseh teh tovarn čipov (na Tajvanu),« je dejal Trump.

V resnici je Tajvan od kitajske celine oddaljen 160 kilometrov, medtem ko je največji domet topniških granat okoli 30 kilometrov, vendar ima Kitajska dovolj raket, da uniči otok, če se tako odloči.

Toda ne bo, kot je ugotovil Trump, a ne le zato, ker ne želi uničiti tajvanskih tovarn, ki imajo 90 odstotkov svetovne proizvodnje naprednih čipov, ampak tudi zato, ker ne želi ubijati Tajvancev, ki jih ima za kitajske državljane.

V primeru krize, na primer premika k formalni suverenosti Tajvana, bi Kitajska blokirala otok. Tajvan uvaža vse energente, predvsem zemeljski plin, skladiščne zmogljivosti pa ima približno za tri tedne. Kitajska mora samo obvestiti ladjarske družbe, da bo potopila vsak tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki se bo približal otoku, in v manj kot mesecu dni bi v Tajvanu ugasnile vse luči.

Kitajska ni tako neumna, da bi poslala letalo nad 160 kilometrov odprtega morja.

Ameriški obrambni strokovnjaki, kot sta Center za novo ameriško varnost in Center za strateške in mednarodne študije, uprizarjajo »vojne igre« o možni kitajski invaziji, da bi prikrili neuspeh obrambne strategije ZDA.

Nobena vojaška sila 9500 kilometrov stran od doma se ne more kosati z ognjeno močjo bližnjega kopenskega nasprotnika.

Ko je govoril o raketnih silah Kitajske ljudske osvobodilne vojske, je major Christopher Michal leta 2021 v časopisu US Army Journal zapisal, da je kitajska vojska »največja kopenska raketna sila na svetu z več kot 2200 konvencionalno oboroženimi balističnimi in manevrirnimi raketami ter dovolj protiladijskih raket za napad na vsako vojaško ladjo ZDA v Južnokitajskem morju«.

Pentagonova ocena kitajske vojske iz leta 2023 je pokazala, da bi Kitajcem balistična raketa DF-21D omogočila izstrelitev natančnih raket dolgega dosega s kitajske celine na ameriške ladje, vključno z letalonosilkami, zunaj zahodnega Pacifika.

DF-21D ima doseg več kot 1500 kilometrov, opremljen je z manevrirnim vozilom in naj bi bil sposoben hitrega polnjenje na terenu.

Kitajska trdi, da ima avtomatizirane tovarne, ki lahko dnevno proizvedejo 1000 motorjev za manevrirne rakete. Prav tako lahko proizvede enako število protiladijskih brezpilotnih letal, kolikor jih Hutiji učinkovito uporabljajo proti ameriškim ladjam v Rdečem morju. Zlahka jih je sestreliti s sodobnimi protiraketnimi sistemi, a ameriški rušilec lahko v svojem skladišču nosi le 100 (zelo dragih) prestrezniških raket.

Kitajska lahko s kopnega izstreli toliko raket, kot hoče. Kitajska ima tudi približno 60 tihih dizel-električnih podmornic in približno 1000 letal četrte in pete generacije.

ZDA so zgradile napačno vrsto vojske, česar noče priznati noben možganski trust, ki ga financira Pentagon. Nasprotno pa je Donald Trump izjavil očitno: sama velikost in bližina Kitajske Tajvanu predstavljata veliko, nepremostljivo prednost. Poleg tega so bojne ladje postale lahke tarče za sodobne rakete.

Ne glede na to, koliko svojih obstoječih vojaških zmogljivosti ZDA namenjajo Vzhodni Aziji, jo lahko kitajska prednost na domačem terenu, v izstrelkih in brezpilotnih letalih, premaga.

ZDA bi si morale prizadevati za »ravnovesje moči, ki je skladno z našimi razumnimi razlikami«, hkrati pa ohraniti status quo na Tajvanu, meni nekdanji nižji uradnik Pentagona Elbridge Colby, ki naj bi bil obravnavan za najvišjo funkcijo nacionalne varnosti v Trumpovi novi administraciji.

To pomeni, da bo Kitajska dovolila Združenim državam, da se pretvarjajo, da so pacifiška sila, ter da se Kitajska pretvarja, da grozi z invazijo na Tajvan, medtem ko se Tajvan pretvarja, da se brani.

Trump je pogosto govoril o izgradnji protiraketnega ščita za zaščito ameriškega teritorija po vzoru strateške obrambne pobude Ronalda Reagana. To je prava ideja, vendar bi zahtevala drastično spremembo obrambnih prioritet in korenito preobrazbo ameriške vojske.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek