REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Orbán in Szijjártó: EU skrajno neodgovorna, Madžarska šokirana nad »norimi« načrti pošiljanja enot NATO v Ukrajino

Orbán in Szijjártó: EU skrajno neodgovorna, Madžarska šokirana nad »norimi« načrti pošiljanja enot NATO v UkrajinoMadžarski premier Viktor Orbán je dejal, da v svojem življenju še ni videl večje neodgovornosti od vpletanja Evrope v konflikt v Ukrajini, ne da bi izračunali, koliko bi to stalo. Vir: Posnetek zaslona, X

Madžarsko politično vodstvo praktično edino v Evropski uniji – in očitno zaman - neprestano opozarja na hude posledice, ki čakajo Evropo, v kolikor se bo še naprej vpletala v vojno v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orbán je dejal, da v svojem življenju še ni videl večje neodgovornosti od vpletanja Evrope v konflikt v Ukrajini, ne da bi izračunali, koliko bi to stalo.

»Evropa postaja tako vpletena v vojno, da nima niti ocene obsega stroškov in sredstev, potrebnih za dosego njenega vojaškega cilja. Česa bolj neodgovornega v življenju še nisem videl,« je dejal Orbán v intervjuju za YouTube kanal Patrióta.

Madžarsko politično vodstvo praktično edino v EU – in očitno zaman - neprestano opozarja na hude posledice, ki čakajo Evropo, v kolikor se bo še naprej vpletala v vojno v Ukrajini.

Dodal je, da NATO po njegovem mnenju želi postati stran v konfliktu v Ukrajini in da so »možnosti, da zavezništvu to preprečijo, omejene«.

Budimpešta je proti temu, da se odločitve o služenju madžarskih državljanov sprejemajo »v Bruslju ali Nemčiji«, je poudaril Orbán.

»Nočemo, da bi lahko kdo drug odločal o vpoklicu in pošiljanju naših vpoklicanih mladeničev kamorkoli. Na evropsko vojsko z obveznim naborom moramo pozabiti, to je nora ideja,« je poudaril premier Madžarske.

Manfred Weber, vodja največje Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, je v začetku maja predlagal ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka po vsej Evropski uniji.

Če bi Webrovo idejo uresničili, bi »madžarskim družinam iz Bruslja ali Nemčije sporočili, da bodo njihove otroke obvezno vpoklicali v evropsko vojsko in jim povedali, kam bodo šli,« je dodal Orbán.

V prihodnjih letih lahko trenutne dogodke razumemo kot uvod v tretjo svetovno vojno ali celo njeno prvo epizodo, če se ne bomo zoperstavil militarizmu Bruslja, je opozoril madžarski premier.

»Morda se bodo sedanji procesi čez 10 let imenovali uvod v tretjo svetovno vojno. Ni mogoče izključiti, da bo zgodovina teh let, če bo šlo slabo in nam ne bo uspelo nadzorovati vojaške psihoze, ki se je razvila v Bruslju, to tudi epizoda prvih let velike svetovne vojne,« je dejal Orbán v intervjuju za YouTube kanal Patrióta.

Čeprav evropski politiki jedrsko orožje vidijo kot sredstvo odvračanja, bi lahko zaživeli nepredvideni najslabši možni scenariji, je poudaril madžarski premier.

»Po mojem mnenju evropski politiki o jedrski bombi razmišljajo kot o taktičnem orožju in ne kot o nečem, kar bi bilo treba resnično uporabiti, toda tisto, o čemer ne razmišljajo na začetku vojne, se lahko vseeno zgodi na koncu, torej lahko zaživijo tudi najslabši scenariji,« je opozoril Orbán.

Pred tem je poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski v intervjuju za časnik The Guardian dejal, da so ZDA Moskvi zagrozile z »uničenjem« ruskih sil v območju posebne vojaške operacije, če Rusija uporabi jedrsko orožje v Ukrajini.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je dejal, da bi Poljska morala razumeti, da bi ameriški napad na ruske enote pomenil začetek svetovne vojne.

Podobno madžarski zunanji minister Péter Szijjártó meni, da bosta Washington in London na prihajajočem srečanju zunanjih ministrov Nata »zanetila vojno histerijo.«

NATO se bo »zapleskal v kot« s spodbujanjem protiruske »vojne histerije«, je v četrtek novinarjem povedal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.

NATO se bo »zapleskal v kot« s spodbujanjem protiruske »vojne histerije«, je v četrtek novinarjem povedal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.

»Psihoza« sili zahodne voditelje v vse bolj »nore ideje«, ki bi lahko povzročile resne posledice, je opozoril pred prihajajočim neformalnim srečanjem zunanjih ministrov Nata.

Dogodek v petek bo verjetno vodil le v nadaljnjo eskalacijo, je opozoril prvi diplomat Madžarske in dodal, da bi lahko ustvaril izjemno nevarno situacijo.

»Evropski kolegi [so] pahnjeni ... v vedno globljo jamo vojne psihoze in verjamem, da bo prisotnost Američanov in Britancev samo spodbudila to histerično stanje,« je dejal Szijjártó v Bruslju.

Zunanji minister Madžarske je še izjavil, da pričakuje, da bo petkovo srečanje »obkroženo z bolj provojaškim vzdušjem kot kdaj koli prej.«

To vzdušje bo ustvarilo pogoje, da bo »več norih idej dobilo podporo«, je opozoril.

Po mnenju Szijjárta je dovoliti Kijevu, da uporabi zahodno orožje za napad globoko v Rusiji, ena od teh norih idej.

Biden in njegova dela
Biden in njegova dela. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriški predsednik Joe Biden naj bi po pisanju Politica Ukrajini že dal dovoljenje za napade z ameriškim orožjem v regiji Harkov.

Toda ruska vojska nima pomanjkanja lastnega orožja in bo »streljala nazaj«, je dejal Szijjártó.

»Kakšen bo rezultat? Več smrti. Pošiljke orožja povečujejo število orožja na obeh straneh frontne črte in povzročajo več smrti.«

Vprašanje napadov na velike razdalje je v zadnjih tednih postalo vroča tema na Zahodu.

Po poročanju New York Timesa bi lahko ameriški predsednik Joe Biden »v nekaj tednih odpravil omejitev uporabe orožja«, ki so ga dobavile ZDA, s strani Ukrajine. Toda nato se je razvedelo, da so omejite že odpravljene.

V začetku maja je zunanji minister Združenega kraljestva David Cameron dejal, da ima Kijev vso pravico uporabiti britansko orožje za napad na cilje v Rusiji.

Tem izjavam so sledili pozivi generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga zahodnim donatorjem orožja daljšega dosega, naj omogočijo napade na tarče znotraj Rusije.

Generalnega sekretarja Nata je podprl latvijski predsednik Edgars Rinkevics, ki je dejal, da »ni razloga«, da bi preprečili Kijevu, da to stori.

Nekatere članice bloka, vključno s Poljsko, Francijo in Nemčijo, so pozneje odobrile te napade.

Po poročanju New York Timesa bi lahko ameriški predsednik Joe Biden »v nekaj tednih odpravil omejitev uporabe orožja«, ki so ga dobavile ZDA, s strani Ukrajine.

Toda nato se je razvedelo, da so omejite že odpravljene.

Moskva je opozorila, da bi napadi na rusko ozemlje z zahodnim orožjem pomenili veliko stopnjevanje in bi imeli »resne posledice«. »Ti predstavniki držav Nata, zlasti v Evropi, še posebej v majhnih državah, se morajo zavedati, s čim se igrajo,« je v začetku tega tedna dejal ruski predsednik Vladimir Putin in opozoril, da ima veliko teh držav »majhno ozemlje in zelo gosto poseljenost.«

Gre za grožnjo, ki posredno namiguje na uporabo orožja velike uničevalne moči, ki bi lahko kljub temu, da bi bilo usmerjeno na vojaške cilje prizadelo tudi civilne cilje.

V nasprotju z ocenami evropskih strokovnjakov pa zahodne države ne bodo mogle še dodatno eskalirati napadov, ker lahko Rusija vedno odgovori za stopnjo močneje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek