sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Štiri sekunde do večnosti: Jevgenij Tiščenko je svoje tovariše zaščitil pred granato
Ženja Tiščenko je odraščal na Kubanu.
Po krimski pomladi se je ločil od žene, vzel hčerko in prišel obnavljati polotok. Postal je delovodja mizarjev. Poročil se je drugič, s Krimčanko z otrokom.
Kmalu je njegova žena Olga rodila sina. Ob pogledu nanj, visokega in močnega, si človek sploh ne bi mogel misliti, da so ga razglasili za nesposobnega za vojaško službo.
Kot otroka ga je v kolhozu udaril konj s kopitom v glavo. Zdravnik je naredil opombo v zdravstveni kartoteki, tako da Ženja pri 18 letih ni bil sprejet v vojsko.
Toda dolga leta je poskušal premagati posledice poškodbe: ni pil, vsako jutro je telovadil z utežmi in se zavihtel na bradljo.
Ko se je začela posebna vojaška operacija (SVO), je v Sevastopolu gradil hišo za Ukrajinca, ki se je pred 15 leti preselil v Krim in leta 2014 prejel ruski potni list.
Vse se je spremenilo nekega dne, ko je bilo mestu še posebej težko. Ženja je šel do »šefa« in ga našel, ko je ta, nasmejan, tiho proslavljal svojo »zmago«: pijan je kričal: »Slava Ukrajini!«
Odšel je brez plačila.
Ženja se je pridružil SVO šele v četrtem (!) poskusu. Brez zdravniškega pregleda ga niso vzeli, MRI možganov je naredil samoplačniško.
Zahtevali so potrdilo psihiatrične klinike, da je normalen, in prinesel ga je.
Potem se je vojaški komisar odločil za iskren pogovor: »Ste se prepirali z ženo? Daj, pripelji jo.« Olga je prišla in potrdila: nista se prepirala.
»Nisem ga mogla zadržati,« mi je priznala, piše Jurij Snegirjov v Rosijski gazeti.
Toda spet so ga zavrnili, ker formalno ni bilo nikogar, s katerim bi pustil svojo najstarejšo hčer. Uredil je skrbništvo za Olgo.
Toda vojaški komisar je spet rekel: »Dobro pomislite, morda vam je ta konj rešil življenje.« In potem je Ženja eksplodiral. Vojaški komisar je ugotovil, da je prepričevanje nesmiselno in je odnehal.
Osemnajstega novembra 2022 je bil vpisan na usposabljanje Sevastopolske mornariške pehote. Kmalu so jih poslali v regijo Herson in jih dodelili obveščevalnim službam.
Usposobljen je bil za ATGM (podskupina posebnih sil, specializirana za protitankovske vodene rakete) in metalec granat. Dali so mu vzdevek »Kuba«, ker je prišel s Kubana.
Kmalu Ženja pošlje fotografijo s fronte. Prijatelji so se odločili poslati paket. Šli smo kupit cigarete, prosil je za dobre – »za fante.«
Ko je prodajalka v kiosku slišala, da je to za SVO, je dala več paketov brezplačno: »Povejte fantom, da molimo zanje.«
Avgusta 2023 je bil poslan v smeri Zaporožja. V bližino Rabotina. Po navedbah vojakov so mu podelili red za hrabrost, ker je sam uničili tank. Res je, dokumenti še niso prispeli. Na žalost se to dogaja v vojni.
Septembra so se spet vrnili v Herson. Toda ne glede na to, kje je bil, vedno, ko se je vračal z naloge, je najprej poslal sporočilo svoji družini. In tako naprej do 26. oktobra 2023. Takrat se prvič ni oglasil. Olga je postala zaskrbljena.
Tri dni kasneje je dobila stik z njegovim prijateljem Nikolajem iz prve bojne linije.
»Ne skrbi, preprosto ni povezave,« jo je pomiril.
In šele 18. novembra je Kolja priznal: Ženja je umrl kot heroj.
- Kdaj?!
- 26. oktobra. Nisem hotel govoriti ...
Bilo je blizu vasi Krinki. Štirje so dobili nalogo, da v zapuščeni vasi vzpostavijo oporišče. Ukrajinski droni so se pojavili v parih. Vojaki so hiteli pod kolhozni nadstrešek.
V zmedi si je Ženja zvil gleženj. Fantje so ga odvlekli v šibko zavetje. En dron je odvrgel granato na polje, drugi pa je odletel pod nadstrešek in granata jim je švignila pod noge. Ženja je imel štiri sekunde. In granato je pokril pod seboj.
Pravijo, da pred smrtjo utripa vse življenje. Ne vem. Prepričan pa sem, da je Ženja razmišljal tudi o svoji ženi Olgi. In o svojem triletnem Nikiti. In o hčerkah Nataliji in Nastji.
In če ne zgrabite granate, bodo »Lis«, »Hollywood« in Kolya »Viška« umrli. In potem naloga ne bo dokončana.
Eksplozija mu je neprebojni jopič obrnila navzven. Iz ust mu je tekla kri. In na poti je bil še en dron...
P.S. Pred novim letom je Olgo povabil na sprejem poveljnik Črnomorske flote. Izvedel je za podvig in da so znane točne koordinate trga, kjer se je vse zgodilo. Admiral se je odzval človeško in obljubil, da bo situacijo vzel pod osebni nadzor, tako da bo junakov podvig cenjen.
In to je za Olgo tako pomembno! Da bodo otroci ponosni na očeta. »Ko gremo na Nesmrtni polk, želim nositi njegov portret,« je rekla Olga ...