REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj Evropska komisija še vedno molči o korespondenci med svojo predsednico in direktorjem Pfizerja

Zakaj Evropska komisija še vedno molči o korespondenci med svojo predsednico in direktorjem PfizerjaŠefica EK Ursula von der Leyen v evropski tovarni Pfizerja v Puursu (Belgija), sredi pandemije covid-19. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Ameriški časnik je zapisal, da sta na vrhuncu pandemije najvišja uradnica Evropske unije in prvi človek Pfizerja osebno komunicirala prek zasebnih SMS-sporočil, ter praktično pod mizo sklenila največji dogovor o nakupu cepiva proti covid-19 v EU, in to za 1,1 milijarde odmerkov.

Za Evropsko komisijo (EK) se zdi, da je obstoj zasebne korespondence med njeno predsednico Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo v domeni kvantne fizike, ugotavlja bruseljski portal Politico v zvezi z ignoriranjem EK, da v skladu s pravili o preglednosti dokumentov Evropske unije objavi omenjena SMS-sporočila.

O sumljivem dopisovanju med predsednico EK von der Leynovo in Albertom Bourlo, grško-ameriškim veterinarjem, ki je postal predsednik in glavni izvršni direktor ameriškega farmacevtskega podjetja Pfizer je prvi pisal New York Times, ki je trdil, da sta si von der Leynova in Bourla sredi pandemije covid-19 izmenjala SMS-sporočila, da bi sklenila največji posel nakupa cepiv proti covidu.

Pogodba je bila pomembna tako po obsegu kot po ceni. Po podatkih, ki so pricurljali v javnost, je odmerek Pfizerjevega cepiva stal 15,50 evra, nato pa je cena po poročanju Financial Timesa narasla na 19,50 evra, kar pomeni, da bi bila pogodba vredna okoli 35 milijard evrov, če bi bila v celoti izpolnjena. »To je največja pogodba o cepivu proti covid-19, ki jo je podpisala Komisija, in bo prevladovala v portfelju cepiv EU do konca leta 2023,« ugotavlja časnik.

Pfizer se je medtem zavil v molk in se ni odzval na prošnjo za komentar te zgodbe.

Glede spornega dogovarjanja von der Leynove o nakupu ogromnih količin cepiva favoriziranega proizvajalca iz ZDA je New York Times zapisal, da sta na vrhuncu pandemije najvišja uradnica Evropske unije in prvi človek Pfizerja osebno komunicirala prek zasebnih SMS-sporočil, ter praktično pod mizo sklenila največji dogovor o nakupu cepiva proti covid-19 v EU, in to za 1,8 milijarde odmerkov.

Ali sta si von der Leynova in Bourla izmenjala sporočila? Ali so bila ta sporočila izbrisana? Če ne, kaj je bilo v njih?

Politico je v zvezi s tem zdaj na Evropsko komisijo naslovil zahtevo za dostop do dokumentov.

Toda zahteva je bila s strani EK najprej zavrnjena, po pritožbi medijskega portala in nekaj preprostih vprašanjih – ali sta si von der Leynova in Bourla izmenjala sporočila; ali so bila ta sporočila izbrisana; če ne, kaj je bilo v njih? - pa so prejeli odgovor v maniri, kot so navedli, zen uganke, zaradi naravnost odbite logike uradnikov Evropske komisije.

»V sistemu registracije dokumentov Komisije ni bilo registriranih nobenih besedilnih sporočil. Glede na to, da bi bila sporočila registrirana, če bi vsebovala pomembne informacije, ki niso kratkotrajne, to pomeni, da besedilna sporočila, če so sploh obstajala, niso bila pomembna. In če niso bila pomembna, jih ni bilo treba registrirati,« navaja bruseljski portal skope odgovore EK, ki spominjajo na pasti iz kultne knjižne in filmske uspešnice Catch-22.

Nato Politico doda, da zabava šele prihaja.

Edina stvar, ki je Politico ni zahteval, je, da si Komisija izmisli dokumente, ki ne obstajajo.

Vendar to ni bila ovira za EK, da se sklicuje na sodno prakso, češ da tega, da fabricira dokumente, da bi na ta način zadovoljila zahteve Politica - ne sme storiti.

»Niti 11. člen Uredbe 1049/2001 niti obveznost pomoči iz drugega odstavka 6. člena ne moreta zavezati institucije, da ustvari dokument, za katerega se zahteva dostop, vendar ta ne obstaja,« se norčuje EK v odgovoru na vprašanja Politica.

Komisija zlasti pravi, da ne razpolaga s SMS-sporočilom von der Leynove.

Natančneje, da »nima nobenega dokumenta, ki bi ustrezal opisu iz zahteve« Politica.

Vse to bi bilo lepo in prav, če oseba, ki bi lahko neposredno odgovorila na vsa neodgovorjena vprašanja, ne bi bila sama predsednica Evropske komisije, navaja Politico.

Podoben odgovor je pred tem prejela tudi varuhinja človekovih pravic EU Emily O'Reilly, ki je EK očitala, da dokumentov ne najde, potem ko je pred tem Komisija pod taktirko von der Leynove zavrnila dostop do njih tudi novinarju Alexandru Fanti.

O'Reillyjeva je dejala, da je Komisija zavrnila njeno lansko prošnjo za objavo besedilnih sporočil, ki sta si jih izmenjala von der Leynova in Bourla v mesecih, preden je Bruselj maja 2021 podpisal pogodbo s Pfizerjem in BioNTechom o odkupu do 1,8 milijarde odmerkov.

Vse to kaže na meje prostovoljnih mehanizmov preglednosti poslovanja EU.

Sodišča pa so druga zgodba.

In ker je New York Times sprožil tožbo pred Sodiščem Evropske unije v Luxembourgu o vprašanju besedilnih sporočil med šefico Evropske komisije in direktorjem Pfizerja, bo morda skrivnost razrešena…

Šefica EK pa je medtem dobila celo menda prestižno nagrado za prizadevanje za svetovni mir in svobodo.

In to od organizacije, nastale šelel leta 2019, polne zahodnih odsluženih vplivnežev in politikov, med katerimi je tudi bivši slovenski predsednik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke