REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je enoumje Ursule von der Leyen odgnalo evropske komisarje: »Za odločitve izvemo iz medijev«

Kako je enoumje Ursule von der Leyen odgnalo evropske komisarje: »Za odločitve izvemo iz medijev«Odločitve sprejema za zaprtimi vrati, z majhno skupino svetovalcev. Komisarji se pogosto počutijo izključene, tudi če nekatere politike neposredno vplivajo na njihove resorje. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ursula von der Leyen je najmočnejša ženska v Evropi, ki je vodila blok skozi pandemijo, popravila pokvarjene odnose z ZDA in zdaj upravlja poteze Evropske unije, ko gre za konflikt v Ukrajini, našteva dosežke predsednice Evropske komisije bruseljski portal Politico.

Predsednica Evropske komisije kljub temu ne more obdržati lastne ekipe skupaj, piše Politico in navaja, da se EK leto dni pred iztekom mandata sooča z vse večjim številom strokovnjakov, ki »zapuščajo ladjo« von der Leynove.

Medtem se ugiba o usodi same 64-letne von der Leynove in ali bo nekdanja nemška obrambna ministrica skušala dobiti še en petletni mandat na čelu EK.

Ob vseh negotovostih in kadrovskih menjavah ima Bruselj še vedno polne roke dela.

Evropska gospodarstva se spopadajo z učinki inflacije, medtem ko se politične elite spopadajo z naraščajočimi migracijami in konfliktom v Ukrajini.

Ursula Von der Leyen, ki jo Bela hiša oziroma ameriški predsednik Joe Biden vidi kot naslednjo vodjo NATO pakta, se je pravkar odločila, da bo EK dajala režimu v Kijevu vsaj naslednja štiri leta 5 milijard evrov, seveda prek hrbta vse bolj zaradi inflacije in visokih cen energije, hrane in drugih potrebščin obubožanih  Evropejcev! V Franciji se eden od voditeljev opozicije sprašuje, »kdo je sploh debatiral o tem? Kdo je za to glasoval? Kdo je pristal na to?!«

Politico medtem piše, da se zdi, da stabilno vodenje Evropske komisije še nikoli ni bilo bolj potrebno, predsednica EK pa je ostala osamljena na viharju.

V isti sapi Politico piše o paradoksu Ursule von der Leyen, ki jo vidi kot evropsko ameriško predsednico.

Čez 11 mesecev EU čakajo volitve, na katerih bodo izvolili več kot 700 poslancev Evropskega parlamenta v 27 državah bloka.

Sledile bodo volitve nove Komisije in morda novega voditelja namesto von der Leynove.

A ker se še ni izjasnila, ali bo znova kandidirala za predsednico EK, številni evropski komisarji ne čakajo, da odbije zadnja ura, zato je v zadnjih tednih opaziti vse več odhodov.

Vsi jo zapuščajo: Ursula von der Leyen, Margrethe Vestager in Frans Timmermans. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Izvršni podpredsednik EK Frans Timmermans, ki mu je leta 2019 ušlo mesto predsednika Komisije, je po padcu vlade Marka Rutteja napovedal, da želi kandidirati za predsednika nizozemske vlade.

Margrethe Vestager, še ena izvršna podpredsednica EK in komisarka za konkurenco, se poteguje za položaj vodje Evropske investicijske banke.

Evropska komisarka za inovacije in raziskave Marija Gabriel pa je že odstopila in se vrnila v Bolgarijo, da bi prevzela mesto zunanje ministrice.

Na nek način je iskanje nove zaposlitve običajno ob koncu mandata.

Tiskovni predstavnik EK je zavrnil očitek, da odhodi spodkopavajo avtoriteto von der Leynove.

O milijonskem korupcijskem škandalu z nabavo Pfizerjevih cepiv v katerega je vpeletena von der Leynova, pa nihče v EK niti ne črhne.

»Gre za dva izvršna podpredsednika, ki se jima izteka drugi komisarski mandat. To je pravzaprav pokazatelj uspeha, saj sta zdaj oba kandidata za visoki delovni mesti v evropski in domači politiki,« je dejal tiskovni predstavnik EK, omenjajoč Vestagerjevo in Timmermansa.

Vendar pa to ne pojasni popolnoma, zakaj se število članov EK krči.

Morda je za to kriv tudi način vodenja sedanjega predsednice. Čeprav nekateri menijo, da je Ursula von der Leyen »najvplivnejša voditeljica EK po Jacquesu Delorsu«, je s svojimi dejanji, kot je centralizirano odločanje, znala znervirati kolege.

Po poročanju bruseljskega portala rada odloča za zaprtimi vrati z manjšo skupino svetovalcev. Komisarji so se zato pogosto počutili izključene, tudi če so nekatere politike neposredno vplivale na njihove resorje.

Neimenovani uradnik iz Bruslja je za Politico ocenil, da je težava v tem, da von der Leynova prej ni bila predsednica vlade, ker »vsi, ki so vodili vlado, vedo, da se je treba posvetovati z ljudmi, popuščati«.

»Jean-Claude Juncker je bil mojster tega. Von der Leynova ni,« je sklenil uradnik.

Drugi bruseljski uradnik se strinja, da je enoumje postalo problem, pa tudi to, da ni kolegialna.

»Velikokrat komisarji izvedo za odločitve kar prek medijev. Ljudje imajo občutek, da dela, kar se ji zahoče - kar ni nujno slabo -, a da ne spodbuja razprav in dialog,« je dejal sogovornik Politica.

Večina razprtij je ostala skrita za zaprtimi vrati, v nekaj primerih pa je prišlo na dan nezadovoljstvo, ki je grozilo, da bo iztirilo program von der Leynove.

Von der Leynova je bila nenavadno tiho med nedavno polemiko glede zakona EU o obnovi narave, ki je ključni element njenega Zelenega dogovora.

Soočena z uporom lastne politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), je ostala večinoma postrani in se je vzdržala javnega boja za tisto, kar je bila ključna prednostna naloga njenega petletnega mandata.

Zakon je čudežno preživel zelo negotovo glasovanje, toda očitna nepripravljenost von der Leynove, da bi se zavzela za lastno politiko, je bila razumljena kot znak, da jo bolj skrbi, da ne bi vznemirila svoje poslanske skupine, katere podporo potrebuje, če bo kandidirala za drugi mandat, kot izpolnjevanje osrednjega programa, ki ga je začrtala ob prevzemu položaja predsednice EK.

Še en vir ogorčenja je bila njena napoved na vrhu Sveta Evrope v Reykjaviku, da bo obmejna agencija EU Frontex sodelovala z Združenim kraljestvom pri vprašanjih migracij.

Von der Leynova je sama sklenila dogovor z vlado v Londonu in prepustila ne le svojim komisarjem, ampak tudi drugim vladam EU, da se same pozanimajo za detajle zadevnega sporazuma med EU in Veliko Britanijo.

Poznavalci razmer ocenjujejo, da je težava v tem, da predsednica EK v bistvu ne razume komisarjev in se zato zaman trudi ustvariti enotno ekipo. Zdaj pa je pricurljalo na plano, da v EK pod taktirko von der Leynove sploh nikoli ni bilo skupnega niza vrednot in da je vodila Komisijo kot navaden tehnokrat.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek