torek, 21. januar 2025 leto 30 / št. 021
Civilizirano barbarstvo EU in ZDA: Kar tretjina svetovnega gospodarstva in četrtina držav sveta predmet sankcij
V zadnjih letih skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za uvedbo takšnih ali drugačnih sankcij priti določenim državam.
Javnost se na ta način prepričuje, da gre za nekaj povsem običajnega, celo za nujne postopke, ki jih je potrebno sprejemati zaradi vzdrževanja mednarodnega »reda«.
Pri tem pa se pozablja na to, kakšne so posledice teh sankcij.
Western bullshit political leaders like to call themselves the "International community"
— Richard (@ricwe123) June 6, 2023
They are so used to telling the world what to do.
Meanwhile 87% of the world’s population refuses to enforce sanctions on Russia.
The world is changing..... pic.twitter.com/i7704CqQcE
Praviloma so nediskriminatorne, pogosto namenoma usmerjene proti civilnemu prebivalstvu, pogosto nezakonite, predvsem pa izjemno škodljive – predvsem za tarče teh sankcij, pa tudi tiste, ki jih uvajajo, to pa so praviloma bogate države Zahoda.
Center za ekonomske in politične raziskave (CEPR) je nedavno objavil študijo o posledicah gospodarskih sankcij.
Crazy how incompetent the EU leadership is. They don't understand the simplest things, that oil is a global market and the market is rather inelastic.
— Chebureki Man (@CheburekiMan) June 5, 2023
Sanctions simply create a void somewhere in the market and that void gets filled, generally by the sanctioned state. The only… pic.twitter.com/GnXQJpeKhI
Študija je pravzaprav primerjalna študija 32 študij, ki so analizirale različne vidike mednarodnih ekonomskih sankcij.
Rezultati so osupljivi, analiza pa ocenjuje, da se sankcije danes uporabljajo »preširoko.«
Skoraj nikoli tudi ne služijo svojemu domnevnemu prvotnemu namenu in ne dosežejo svojih ciljev.
Bolj prizadenejo revne kot domnevno ciljane voditelje te ali one države.
Po drugi strani pa imajo katastrofalne posledice za ves svet in škodijo napredku vseh.
Pri tem je še posebej opazno, da pri uvajanju sankcij prednjačijo zahodne države.
News recap
— venezuelanalysis.com (@venanalysis) June 5, 2023
US-led sanctions regime on Venezuela is made possible in part due to the dominance of the US dollar. Brazil's Lula da Silva expressed his desire to see an end to its hegemony and welcomed Venezuela’s application to the BRICS bloc.https://t.co/EkbOXN87br
V zadnjih šestih desetletjih so zahodne sile in mednarodne organizacije znatno povečale uporabo gospodarskih sankcij.
Manj kot 4 odstotke držav so bile podvržene sankcijam, ki so jih uvedle Združene države, Evropska unija ali Združeni narodi v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja; danes je ta delež narasel na 27 odstotkov.
Velikosti so podobne, če upoštevamo njihov vpliv na svetovno gospodarstvo: delež svetovnega BDP-ja, proizvedenega v sankcioniranih državah, se je v istem obdobju povečal z manj kot 4 odstotkov na 29 odstotkov.
No sanctions for the US war crimes around the Globe.
— Tibou (@Tibou33969029) June 12, 2023
Ask Iraqis, Serbs, Syrians, Palestinians, Afghans, Yemenis, African/Latin American Countries, innocent civilians slaughtered, women, children... Ask prisonners in Abu Ghraib/Guantanamo... pic.twitter.com/u3gnFBK6m9
Z drugimi besedami, več kot ena četrtina držav in skoraj tretjina svetovnega gospodarstva je zdaj predmet sankcij OZN ali zahodnih držav.
Pri tem je potrebno vedeti, da so po mednarodnem pravu pravno veljavne le sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov.
Sankcije ZDA ali EU po mednarodnem pravu veljajo za nezakonito uporabo državnih instrumentov.
ZDA nenehno uporabljajo sankcije, da bi prisilile države, naj izpolnijo njihove zahteve.
Do nedavne vojne v Ukrajini je EU uporabljala sankcije predvsem zato, da bi »nekaj naredila«, ker ji je zmanjkalo idej ali diplomatskih sposobnosti za iskanje drugačnih rešitev.
V sankcijah pa v zadnjem času, predvsem proti Rusiji prednjači EU.
Remember how @vonderleyen told the world that Russia has to use refrigerator parts for their weapons because of western sanctions? Watch those refrigerators parts destroy the Ukrainian counter-offensive. Russia is making the NATO alliance look like fools. pic.twitter.com/kLQTR5sES2
— Kim Dotcom (@KimDotcom) June 10, 2023
A ob tem se je izkazalo, da nedavne sankcije proti Rusiji veliko manj prizadenejo Ruse, kot pa ljudi, ki živijo v Evropski uniji.
Sankcije so katastrofalna napaka voditeljev EU, da so preventivno privolili v sankcije, za katere se je prizadeval Washington.
Obratne posledice očitno niso bile pričakovane.
Glede vloge sankcij je sicer mogoče zavzeti različna stališča.
It took him only a year an a half to realize that! Good job, indeed!
— Alessandra Pariante (@Alessandrapar2) June 12, 2023
Ena smer razmišljanja jih obravnava kot kolektivno kaznovanje civilistov in s tem kot kršitev mednarodnega prava, podobno uporabi obleganja z namenom izčrpavanja civilnega prebivalstva, ki trenutno velja za vojni zločin.
Drugi trdijo, da so samo dobro usmerjene sankcije, ki so ustrezno zasnovane za zaščito ranljivih skupin prebivalstva takšne, ki bi jih bi morala uporabljati mednarodna skupnost.
Nekateri pa sankcije vidijo celo kot nujno »kolateralno škodo« naloženo ciljni populaciji zaradi doseganja ciljev.
Žal so s sankcijami najpogosteje oškodovane, v nekaterih primerih tudi življenjsko ogrožene cele populacije, ki so brez glasu pri odločitvah o njihovi uvedbi.
Leta 2014 je Svet Združenih narodov za človekove pravice sprejel resolucijo, ki navaja, da je »globoko vznemirjen zaradi negativnega vpliva enostranskih prisilnih ukrepov« in »zaskrbljen zaradi nesorazmernih in nediskriminatornih človeških stroškov enostranskih sankcij in njihovih negativnih posledic za civilno prebivalstvo.«
Kljub temu se zdi jasno, da so nekatere gospodarske in humanitarne posledice sankcij usmerjene naravnost zoper prebivalstvo celotnih držav, ne pa njihove voditelje.
US stole 45 tankers of oil from Syria on Saturday
— (@Safarnejad_IR) June 4, 2023
The terrorist regime doesn't just rob Syrian of their natural resources, it also kills them through draconian sanctions. What a vile regime! pic.twitter.com/2sCPqC7AgA
To dokazuje na primer izjava britanske vlade po zamrznitvi premoženja Ruske centralne banke februarja 2022, ko so zapisali, da bodo te »sankcije uničile rusko gospodarstvo.«
Februarja 2019 je tedanji državni sekretar Mike Pompeo glede posledic sankcij zoper Iran izjavil: »Stvari so veliko slabše za iransko ljudstvo in prepričani smo, da bo to vodilo iransko ljudstvo, da se dvigne in spremeni obnašanje režima.«
Pompeo je dal podobne izjave o ameriških sankcijah v Venezueli.
Z drugega zornega kota pa je predsednik Odbora za finance ZDA, kongresnik Jim McGovern maja 2021 pisal predsedniku Bidnu in ga prosil, naj »odpravi vse sekundarne in sektorske sankcije, ki jih je Venezueli uvedla Trumpova administracija.«
McGovern je v pismu zapisal, da je »… vpliv sektorskih in sekundarnih sankcij nediskriminatoren, in to namerno. Čeprav ameriški uradniki redno trdijo, da so sankcije usmerjene proti vladi in ne proti ljudem, je bistvo kampanje 'največjega pritiska' povečati ekonomski strošek za Venezuelo ... Gospodarska bolečina je sredstvo, s katerim naj bi sankcije delovale... a niso venezuelski uradniki tisti, ki trpijo stroške. To je venezuelsko ljudstvo. Verodostojni viri dosledno ugotavljajo, da so sankcije poslabšale humanitarno krizo v državi.«
Ko je skoraj ena tretjina svetovnega gospodarstva pod sankcijami, tudi drugi dve tretjini izgubljata.
Zato bi bilo smiselno, da bi vsi odpravili vse sankcije, ki jih niso dovolile OZN.
The ethnic cleansing of Palestinians continues in Jerusalem. A member of the Israeli Knesset @ofercass was beaten while holding a Palestinian flag
— Miko Peled (@mikopeled) June 9, 2023
Sanctions must be imposed to end the brutal apartheid regime called Israel https://t.co/PNzGogcCs5
Celo sankcije VS OZN bi se morale uporabljati le redko in zelo ozko ciljno.
A v številnih svetovnih medijih je mogoče prebirati žalostinke o tem, kako se v vojnah oblegajo mesta in kako trpi civilno prebivalstvo.
We thought sanctions would be worse. We must focus on our strengths and ourselves, no need to wait for the lifting of sanctions - Belarusian Prez Lukashenko. https://t.co/wa1e5JJVPN pic.twitter.com/MUKTqAhUq0
— Sinnaig (@Sinnaig) June 9, 2023
Da zahodne države s svojimi sankcijami poskušajo izstradati celotna prebivalstva držav, ki jih označijo za sovražne pa se istim medijem zdi povsem sprejemljivo.
Znan je primer nekdanje ameriške zunanje ministrice Madleine Albright, ki je dejala, da je smrt milijonov iraških otrok zaradi sankcij »cena, ki jo je bilo vredno plačati« zaradi poskusa spremembe režima v Iraku.
Sankcije, ki prizadenejo celotno gospodarstvo države, so nečloveške in bi jih bilo treba prepovedati, ne pa v njih sodelovati in jih opravičevati – kot to počne tudi EU.