ponedeljek, 03. februar 2025 leto 30 / št. 034
Zakaj je »Svilna pot« znova pomembna za Evropo in Azijo in koga v resnici najbolj moti?
Pred približno 2000 leti je svila, ki so jo nekoč edinstveno proizvajali na Kitajskem, prečkala puščave in morja na zahod.
Presegajoč čas in meje, je dediščina svile preživela in uspevala vzdolž starodavne svilene ceste.
Ime svilna pot je nastalo v 19. stoletju. Leta 1877 je nemški baron Ferdinand von Richthofen (1833-1905), znan geograf in stric znanega pilotskega asa Manfreda von Richthofna oziroma Rdečega barona, naredil zemljevid Kitajske.
The term "Seidenstraße" (literally "Silk Road") was coined by the German explorer Ferdinand von Richthofen. pic.twitter.com/TVmlCrgNei
— Eddie Du (@Edourdoo) November 16, 2015
Ne enem je bila narisana črta, ki je povezovala Evropo in Kitajsko.
To črto je nemški geograf poimenoval Seidenstraße (sl. Svilna pot) in to ime se je potem uveljavilo.
A pot sama je stara tisočletja.
O tej poti in njeni zgodovini lahko več izveste tudi na spletni strani Xinhua, kjer je na ogled tudi film, ki prikazuje začetke svilne poti nekoč, postopke izdelave svile in nadaljevanje te tradicije vse do današnjih dni.
Nova svilna pot si idejo izposoja iz starodavne svilne poti, ki je imela velik pomen med 2. stoletjem pred našim štetjem in 13. stoletjem.
Svilna pot je dobila ime po svili, ki naj bi jo Kitajci začeli izdelovati že 2.700 let pred našim štetjem.
Veljala je za kraljico tkanin in bila pomemben izvozni izdelek, zato so vsem Kitajcem prepovedali, da bi veščino izdelovanja svile razkrili tujcem. Zagrozili so jim celo s smrtno kaznijo.
Kitajci so dolga stoletja varovali skrivnost sviloprejk.
Some 2,000 years ago, silk, once uniquely produced in China, traversed deserts and seas to the West. Transcending time and borders, the heritage of silk has survived & thrived along the ancient Silk Road. Follow craftsmen in China, India and the UK to see the art of silk making. pic.twitter.com/VZFXLH5TQt
— China Xinhua News (@XHNews) January 23, 2023
A kljub temu so to veščino pozneje obvladali tudi tujci, naprej Indijci in Japonci, nato Perzijci.
Sredi 6. stoletja je bizantinski cesar poslal dva meniha na skrivno misijo na Kitajsko.
Vrnila sta se čez dve leti, s sabo pa sta v votlih bambusovih palicah prinesla jajčeca sviloprejke.
Some 2,000 years ago, merchants traversed deserts & seas to conduct trade between the East & the West via the ancient Silk Road. Today, trade & cultural ties continue to grow along the way. Join us to see how artist paints this history in 3D space with #VR https://t.co/zXCvohtGsH pic.twitter.com/7JQcj1Px11
— China Xinhua News (@XHNews) January 24, 2023
Svilo so potem začeli izdelovati tudi Bizantinci oziroma Evropejci.
Svila ni bila edini izdelek, ki je po svilni poti prihajal iz daljne Kitajske. Proti zahodu so potovali tudi začimbe (uporabljale so se tudi kot zdravila in čudežni napitki), sladkor, zdravila, sol, porcelan, keramika, žad, bron, lak, železo in drugi redki materiali.
Pomemben kitajski izdelek sta bila tudi smodnik in papir.
Papir je iz Kitajske v 8. stoletju prišel v islamski svet, od tu pa v krščansko Evropo, kjer je zamenjal pergament.
Severno od Alp so papir sami začeli izdelovati šele v poznem 14. stoletju.
V obratni smeri so na Kitajsko z zahoda prihajali zlato, dragi kamni in steklo.
The ancient Silk Road led to cultural exchanges between China and Iran, leaving visible marks on today's Iranian cultural tradition, one of which being the 12-animal Zodiac, an Iranian historian told Xinhua. #GLOBALink pic.twitter.com/aNiO8MsYo8
— China Xinhua News (@XHNews) January 20, 2023
Po svilni poti niso potovali sami izdelki in druge dobrine, ampak tudi ideje in bolezni.
Po njej je tako iz Indije na Kitajsko in Japonsko prišel budizem.
Pomen svilne poti je upadel od poznega 15. stoletja, ko so portugalski pomorščaki odkrili pomorsko pot med Evropo in Azijo okrog Afrike. Začimbe in druge dobrine so potlej potovale po morju.
Od poznega 18. stoletja, ko se je v Evropi zgodila industrijska revolucija, so proti Aziji vse bolj namesto zlata za začimbe prihajali evropski izdelki. Evropske države so takrat v okviru kolonialističnih osvajanj vzpostavile tudi krut nadzor nad azijskimi deželami.
Kitajska se tega obdobja spominja kot »stoletje ponižanja.«
V drugi polovici 20. stoletja pa azijske dežele postajajo motor novega napredka. Povezovanje Evrope in Azije na velikem »svetovnem otoku« je dobilo nov zagon.
The 9th Silk Road International Film Festival, featuring Italian actress, @monicabelluci as Promotional Ambassador, ended on a high note in Xi'an. #EventSX #VisitShaanxi
— Visit Shaanxi (@visitshaanxi) January 16, 2023
Xinhua News Agency pic.twitter.com/sKDTuesNOX
Svilna pot je nekdaj povezovala Kitajsko z islamskim svetom in Evropo, toda danes skuša Kitajska z novim projektom svilne poti spet okrepiti kopenske povezave z državami zahodno od nje.
Kitajski predsednik Xi Jinping (Ši Džinping) je leta 2013 napovedal projekt nove svilne poti oziroma projekt En pas, ena cesta (One belt, one road).
V okviru tega projekta sedaj gradijo, ceste, železnice, mostove, naftovode in plinovode.
"The debt trap issue has been a political smear"- a red herring to absolve the West of any responsibility...
— China Xinhua News (@XHNews) January 24, 2023
African scholars and economists say so-called "debt trap" narrative clamoured by the West is unfair to China https://t.co/oaQD32Fpc7 pic.twitter.com/FYj3n0qxJs
A to vse bolj moti – zadnjo silo unipolarnega sveta - ZDA.
Zato je Washington napel vse sile, da razbije in oslabi Rusijo in si nato podredi ali omeji moč Pekinga.
Prvo sredstvo za to je bila ukrajinska vojna, ki jo doživljamo sedaj...